
Neomejen dostop | že od 14,99€
Po prekinitvi seje odbora za kulturo se je že zdelo, da bo danes druga obravnava zakona o medijih minila brez zapletov ... A je predsednica odbora za kulturo Sara Žibrat izrekla drugi opomin in posledično odvzem besede poslancu SDS Andreju Hoiviku zaradi njegovih oznak o »histerični« poslanki Gibanja Svoboda Tamari Vonta.
Sporekla sta se ob amandmaju, s katerim so koalicijski poslanci predlagali, naj namesto Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) presojanje koncentracije prevzame Agencija za varstvo konkurence (AVK).
Tako kot glede odvzema glasu je nato koalicija soglasno podprla predlagane amandmaje in predlog zakona, poslanci SDS in NSi so v večini glasovali proti – nekaj amandmajev je bilo združenih. Hovik pa je tiho protestiral s plakatom: »Danes jaz, jutri ti. Stop cenzuri.« Burno debato je mogoče pričakovati tudi na seji državnega zbora. Pričakuje se, da bo predlog obravnavan že na aprilski seji. Glede na številne očitke SDS in NSi o potencialni neustavnosti pa je mogoče pričakovati tudi, da bo zakon o medijih romal v presojo ustavnemu sodišču.
Obe opozicijski stranki najbolj razburja predlagani 53. člen, ki govori o prepovedi spodbujanja nasilja in sovraštva ter ščuvanju k storitvi kaznivih dejanj terorizma oziroma še bolj predvidene globe. Da bosta o tem lahko presojala inšpektorat za medije oziroma Akos, se zdi SDS nesprejemljivo. »Ne dovolite mnenja, ki vam ni všeč,« je zatrdila Alenka Jeraj, poslanka SDS, ki je že namignila, da bi prav ta člen lahko končal na ustavnem sodišču.
Koalicija kljub pomislekom vztraja, med drugim zato, ker gre za eno od priporočil Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora. Zadostno zaščito vidijo v možnosti pritožbe na upravno sodišče.
Ključni cilji zakona o medijih
V prvi vrsti si ministrstvo za kulturo želi, opirajoč na evropski akt o svobodi, lastništvo in morebitno državno financiranje narediti bolj transparentno. Razkrivanje podatkov je eden od pogojev za pridobitev finančne pomoči. Ta se bo zvišala. Za koliko, sicer ni povsem jasno, saj finančno ministrstvo nikakor ni naklonjeno predlogu Društva novinarjev Slovenija, da bi številko vpisali v zakon. Poleg mehanizma za sofinanciranje programskih vsebin v medijih naj bi zakon o medijih na novo uvedel podlago za podeljevanje državne pomoči za digitalni prehod tiskanih medijev in podporo za digitalne medije. Skupna teža vseh ukrepov bi lahko bila okoli osem milijonov. V grobem pa za upravičenost predlog predpisuje osnova merila: od tega, da mediji niso pod prevladujočim vplivom javnih subjektov ali političnih strank, zagotavljajo preglednost podatkov o lastništvu medijev, državnem oglaševanju in razkritju nasprotja interesov do tega, da po vloženem amandmaju niso pravnomočno obsojeni širjenja sovraštva ali nespoštovanja delovne zakonodaje.
Komentarji