Daniel Fazlić: Medije lahko reši le umetna inteligenca

Prehod s tiskanih medijev na digitalne platforme je bil eden ključnih trenutkov v zgodovini novinarstva. Tradicionalni časopisi so bili večino 20. stoletja glavni vir informacij, vendar so z razvojem interneta začeli izgubljati svoj primat. Digitalne platforme so omogočile takojšen dostop do novic, kar je spremenilo način pridobivanja informacij.

Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria, v podkastu Na robu pojasnjuje, da bo v prihodnosti od 30 do 40 odstotkov ljudi primarno pridobivalo novice prek družbenih omrežij. Platforme, kot sta Meta in Google, ustvarjajo ekosisteme, kjer uporabnikom ni treba zapustiti njihovega okolja, da bi pridobili vse potrebne informacije. Fazlić poudarja, da to predstavlja veliko spremembo za vse medije, saj bodo morali najti način za preživetje v tem novem okolju.

Google in Meta uporabljata napredne algoritme za prilagajanje vsebin uporabnikom, kar omogoča personalizirano izkušnjo. Algoritmi analizirajo uporabniške vzorce in preference ter prilagajajo vsebine, da bi povečali angažiranost. Fazlić navaja primer, kako umetna inteligenca (UI) na omrežju X lahko spremlja izjave politikov in uporabnikom ponudi kontekst ter dodatne informacije, ne da bi jim bilo treba zapustiti platformo.

Daniel Fazlić je v svoji karieri že zgodaj prepoznal pomembnost digitalnih platform in spremembe, ki jih prinaša umetna inteligenca v novinarstvo, s čimer si je upravičeno zaslužil naziv pionirja na področju združevanja »digitalne in človeške pameti«. FOTO: Marko Feist/Delo

Ker platforme nadzorujejo dostop do informacij, bodo po sogovornikovih besedah mediji morali najti načine za ohranitev verodostojnosti in privlačnosti v tem novem okolju. Poudarja, da bodo mediji morali konsolidirati svoje znamke in postati prepoznavni po kakovostnih in verodostojnih vsebinah, da bodo lahko konkurirali tehnološkim gigantom in ohranili svojo relevantnost.

V digitalni dobi pa umetna inteligenca postaja tudi nepogrešljivo orodje za novinarje, saj povečuje produktivnost in učinkovitost. UI lahko avtomatizira rutinska opravila, kot so transkripcija intervjujev, analiza podatkov in priprava povzetkov, kar novinarjem omogoča, da se osredotočijo na kreativne in raziskovalne vidike svojega dela. Kot primer uporabe navaja pregledovanje in povzemanje obsežnih dokumentov, kar človeku vzame več ur ali celo dni, umetna inteligenca pa to naredi v nekaj minutah.

Glede omejevanja umetne inteligence in označevanja njene uporabe, kar zahteva predlog zakona o medijih, Fazlić poudarja, da gre za nesmisle. »Če naročim svojemu botu, naj iz članka pripravi tri poudarke, bom moral to označiti?«

Prepričan je, da bodo novinarji postali ločeni na tiste, ki uporabljajo UI, in tiste, ki ga ne uporabljajo.

»UI lahko analizira npr. 300 strani dolga besedila in iz njih izlušči relevantne informacije. Novinar lahko nato preveri te izvlečke in jih uporabi za pripravo člankov. Takšna uporaba UI prihrani čas in zmanjša možnost napak, saj deluje na podlagi matematičnih modelov in verjetnostnih izračunov.«

Nobena umetna inteligenca pa ne more nadomestiti osebnega pristopa. »Vemo, kako zahtevno je pridobivanje informacij – tega UI ne bo nikoli v celoti razrešil. Prav zato smo novinarji tu: raziskujemo, pristopamo z empatijo, razumemo, vidimo s svojimi očmi in začutimo dogajanje. Toda zakaj bi še vedno porabili štiri do pet ur za pripravo vseh teh drugih stvari, če to ni nujno potrebno?«