Zakon o dolgotrajni oskrbi širi nabor pravic in zagotavlja financiranje

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv. Časovnica uveljavljanja sprememb bo postopna.

Spremembe, ki jih prinaša predlog novega zakona, so po njegovih besedah nujne, da bodo lahko naslovili potrebe, s katerimi se soočamo v Sloveniji. Kot je dejal, postajamo vedno bolj dolgoživa družba, aktualna ureditev pa ne dohaja potreb. »Premalo je postelj v domovih za starejše, premalo je sredstev za pomoč in pomoč na domu, manjka kadra, zato je potreba po takojšnji sistemski in dolgoročni ureditvi še toliko bolj nujna,« je poudaril na današnji novinarski konferenci po ponedeljkovi dopisni seji vlade.

Predlog po njegovih besedah širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju. Med pravicami, ki jih prinaša, je navedel uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti.

Med drugim uvaja vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, saj se zdaj dogaja, da se pravice podeljujejo neenotno, storitve so razpršene, ljudje ne vedo, katere storitve imajo na voljo, je opozoril. Vstopna točka bo na centrih za socialno delo, kjer bodo osebi svetovali in jo informirali ter ji izdelali osebni načrt.

Dom za ostarele Fužine v Ljubljani februarja 2013. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Predlog med drugim predvideva, da bo sedanji družinski pomočnik postal oskrbovalec družinskega člana, ki bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače. Na področju oskrbe na domu pa predlog predvideva enak dostop za vse, ne glede na kraj bivanja, in financiranje iz naslova zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, obseg oskrbe na domu pa bi znašal od 20 do 110 ur na mesec. Oskrbo, ki jo trenutno dobivajo osebe v institucionalnem varstvu, bodo lahko po novem dobivali tudi v okviru oskrbe na domu.

Med pravicami je minister navedel tudi denarni prejemek, torej aktualni dodatek za pomoč in postrežbo. Trenutno je namreč ta ureditev dokaj razpršena po različnih zakonih, dodatek pa je izplačan v različnih višinah, medtem ko bi s spremembo to ureditev poenotili.

Nadalje se uvaja storitev e-oskrbe, ki temelji na pametni tehnologiji oziroma povezavi s klicnim centrom ali mobilnim telefonom neformalnega oskrbovalca. Ta storitev deloma rešuje kadrovske težave, nudi pa predvsem večji občutek varnosti uporabnikov, je navedel Maljevac.

Pravica, ki je po njegovih besedah prav tako nujna, so storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Pri tem je navedel storitve, ki jih izvajajo fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci in kineziologi.

Zakon o dolgotrajni oskrbi širi nabor pravic in zagotavlja financiranje

Prav tako je pomembno, da so v zakon vključili financiranje in na ta način »dejansko naredili zakon izvedljiv«, je dejal. Zakon iz časa prejšnje vlade namreč ni bil izvedljiv, saj ni zagotavljal financiranja. Zdajšnji predlog predvideva financiranje iz državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter s prispevno stopnjo v višini enega odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence.

Maljevac je še pojasnil, da bo časovnica uveljavljanja sprememb postopna. Zakon bo začel veljati s 1. januarjem 2024, sočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.

Minister je tudi odgovoril na očitke, da predlog ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Predvideno je bilo namreč, da se bo pred dokončno potrditvijo predloga na vladi do njega opredelil ekonomsko-socialni svet (ESS), a na petkovi seji ni bil sklepčen. Kot je dejal, se zaveda, da je socialni dialog zelo pomemben, a so v časovni stiski, poleg tega so bila izhodišča predloga na ESS že predstavljena, večkrat so se tudi sestali. Prav tako so na ministrstvu ustanovili posvetovalno telo, kjer je sodelovalo več kot 40 organizacij.