Koliko korakov nas še loči od normalnega življenja? Cepljenje proti novemu koronavirusu je eden od njih, a ne le Slovenija in Evropa, za povratek v »staro« normalnost mora ves svet doseči 60-odstotno precepljenost. Toda zaupanje v cepiva marsikje še vedno predstavlja večjo težavo kot razvoj samih cepiv.
Borut Štrukelj, profesor na fakulteti za farmacijo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Proti novemu koronavirusu razvijamo vzporedno klasična cepiva z antigeni in cepiva na osnovi nukleinskih kislin RNA in DNA. Ta hip je v fazah kliničnega preizkušanja v svetu 84 cepiv, od teh je 46 odstotkov tradicionalnih in 54 odstotkov narejenih na osnovi novih tehnologij, gre za tako imenovana cepiva RNA in DNA. Dvajset cepiv je v tretji fazi kliničnega razvoja.
Osem cepiv je odobrenih, od teh v EU Pfizer/Biontech, Moderna Therapeutics, AstraZeneca, četrtega, sputnik V, so »samovoljno« registrirali Madžari. »To je sicer dobro cepivo, podobno je tistemu AstriZenece, a v EU ne morejo dobiti dovoljenja, ker so Rusi preskočili tretjo fazo razvoja,« je na simpoziju o biotehnoloških vidikih novih cepiv v organizaciji Študentske sekcije slovenskega farmacevtskega društva dejal
dr. Borut Štrukelj, redni profesor na fakulteti za farmacijo v Ljubljani. V primeru četverice cepiv je bil razvoj prekinjen.
84
cepiv je v fazah kliničnega preizkušanja, od teh dobra polovica tako imenovanih cepiv RNA in DNA
Med klasičnimi in novimi cepivi so pomembne razlike. V klasična cepiva se dodajajo adjuvansi, ki okrepijo imunski sistem. To so običajno aluminijeve soli, skvalen, oljna emulzija. Nova cepiva jih ne vsebujejo. Tudi konzervanse počasi opuščamo. »Tiomersal, denimo, je organsko živo srebro. Z enim cepljenjem ga dobimo bistveno manj, kot ga je v eni pločevinki tune,« miri Štrukelj in vsem dvomljivcem zagotavlja, da cepiva tudi ne vsebujejo »nanočipov, rakavih celic, drog ali reprogramiranih genomskih sistemov«.
Raziskava o cepljenju 2019
Marca 2019 je potekala raziskava o odnosu Evropejcev do cepljenja, sodelovala je tudi Slovenija. Na vprašanje, ali so se v zadnjih petih letih cepili za katero koli bolezen, je približno 45 odstotkov vprašanih Slovencev odgovorilo z ne, 33 pa z da. Po tem parametru smo bili v nižjem odstotku med državami tedaj še EU-28.
Na vprašanje, zakaj se niso cepili, je večina odgovorila, češ da ni bilo potrebe po tem. Varnost cepiv v tem primeru ni igrala velike vloge.
Raziskava je še pokazala, da se Slovenci – in tu smo podobni Evropejcem, pravi dr. Urška Nabergoj Makovec s katedre za socialno farmacijo – vendar zavedamo družbene odgovornosti glede cepljenja, saj vemo, da s cepljenjem zaščitimo sebe in druge.
Cepiva so varna
Arašidi; nismo jih »ukinili«, četudi je nanje alergičnih 0,1 odstotka ljudi. FOTO: Shutterstock
Ali so torej cepiva učinkovita in varna? So, odgovarja Štrukelj, in tudi rdečina na mestu cepljenja ni neželeni učinek, temveč pomeni, da je cepivo prijelo. »Alergija na arašide je prisotna pri 0,1 odstotka ljudeh, alergija na cepiva pa se pojavi pri enem na sto tisoč do milijona. Pa smo prepovedali arašide? Nismo,« je bil slikovit Štrukelj.
8
cepiv je odobrenih, od tega v EU Pfizer/Biontech, Moderna Therapeutics in AstraZeneca
Po besedah
dr. Tomaža Bratkoviča, prav tako z ljubljanske fakultete za farmacijo, cepiva na osnovi nukleinskih kislin bistveno bolje posnemajo proces virusne okužbe in so sposobna učinkovite aktivacije imunskega sistema: »Gre za neinfektiven material, ki kot tak ne more izzvati bolezni.« Doslej pri cepivih na osnovi RNA in DNA ni bilo nepričakovanih niti resnih neželenih učinkov.
Komentarji