Zdajšnja cepiva so bolj preizkušena kot katerokoli zdravilo

Cepljenje proti novi koronavirusni bolezni, ki smo ga že v zadnjih mesecih lanskega leta pričakovali kot luč na koncu predora, je spet razdelilo svet. Proti njemu niso le skupine, ki že ves čas nasprotujejo cepljenju, dvomi obhajajo tudi mnoge druge ljudi, celo tiste, ki so vsak dan v neposrednem stiku z najbolj ranljivimi skupinami prebivalstva. Zbrali smo nekaj trditev, ki jih navajajo kot razlog proti cepljenju in tudi proti testiranju in se širijo v glavnem na družbenih omrežjih. Odgovore nanje je pripravil dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
 

Cepivo še ni dovolj dolgo v uporabi, v tako kratkem času ga niso mogli preizkusiti.

Cepivo tega tipa na ljudeh preizkušajo že od leta 2013 brez škodljivih posledic. Zdajšnja cepiva so preizkusili na več deset tisoč ljudeh, kar je več kot za skoraj katerokoli drugo cepivo ali zdravilo.
 

Cepivo ima stranske učinke, ki nam še niso znani.

Stranski učinki odobrenih cepiv so blagi in kratkotrajni, podobni kot pri drugih cepivih. Princip delovanja je podoben kot pri okužbi z virusom, le brez bolezni. Sestavine cepiv so popolnoma znane in nobena od teh ne bi smela povzročiti hujših stranskih
učinkov.


 

Cepivo ima stranske učinke, ki nam jih poskušajo prikriti.

Za ta virus se je razvijalo več cepiv kot za katerokoli bolezen doslej. V testiranje je bilo vključenih desettisoče prostovoljcev in vsi stranski učinki so natančno dokumentirani, kar je presojala cela vrsta uglednih in natančnih agencij, ki se cepiva odobrile. Tako bi bilo praktično nemogoče, da bi kakšne pomembne neželene učinke skrili. Res pa se bo s tem cepivom cepilo na stotine milijonov ljudi po svetu, ki imajo različne bolezni, in zelo verjetno bo kakšen bolezenski znak sovpadal s cepljenjem, kot je bilo v primeru smrti zaradi infarkta, katere vzrok pa ni bilo cepljenje.

S cepljenjem se v resnici širi virus.

Cepiva, ki so pri nas na voljo za covid-19, ne morejo niti teoretično povzročiti okužbe, ampak samo pripravijo naše telo, da se zna samo braniti pred virusom. Je pa mogoče, da je posameznik v stiku z novim koronavirusom že pred cepljenjem, a ob cepljenju še ne kaže znakov okužbe, ali pa tik po cepljenju, ko telo še ni ustvarilo dovolj protiteles, da bi se ubranilo pred boleznijo.

Cepiti se nima smisla, ker virus mutira.

Virus res mutira, vendar na srečo precej počasneje kot številni drugi virusi, na primer hiv-1, zato je bila priprava cepiva lahko tako hitra in učinkovita.

Virus je izmišljotina farmacevtske industrije.

Virus so velikokrat dokazali, določili njegov genom, ga slikali z elektronskim mikroskopom in z virusom, izoliranim iz ljudi, povzročili bolezen na opicah ali hrčkih. Kljub zgodbam o pretiranem številu smrti zaradi novega koronavirusa je število žrtev te epidemije nedvoumno dokazljivo s pogledom na povečano število umrlih ne glede na vzrok smrti v primerjavi s prejšnjimi leti v istem obdobju. Tako smo novembra v Sloveniji imeli skoraj stoodstotno povečanje števila umrlih med starejšimi od 72 let.

Pri razvoju cepiva so uporabili zarodke.

Cepivi Pfizerja in Moderne, ki sta odobreni v EU, sta popolnoma sintetični, za njihovo pripravo se ne uporabljajo niti bakterije niti sesalske celične kulture. Za izdelavo cepiva Astra Zenece se uporabljajo celične linije, ki so potrebne tudi za pripravo bioloških zdravil in jih uporabljamo že 50 let. Med razvojem in izdelavo cepiva niso uporabili nobenega zarodka. Papež Frančišek je izrecno sporočil, da je uporaba cepiv etična dolžnost.

Ni smrtonosen virus, ampak cepivo.

O smrtonosnosti virusa ni dvoma, zahteval je že skoraj dva milijona življenj. Doslej je bilo po svetu cepljenih več kot 24 milijonov ljudi, ne poročajo o nobenem primeru smrti zaradi cepiva.

S cepljenjem nam bo Bill Gates vstavil mikročipe in nas nadziral.

Bill Gates ne potrebuje mikročipov, ker informacije o sebi dajemo na razpolago kar prek mobilnih telefonov in računalnikov. Tehnologija nadzora z mikročipi ne obstaja. Gatesova fundacija je pravzaprav donirala nekaj milijard v razvoj cepiv proti več nalezljivim boleznim, kot sta malarija in aids, ker meni, da investicija v cepiva reši največ človeških življenj.

Cepivo bo spremenilo naš zapis DNK.

Cepivo na temelju mRNK ne more spremeniti našega genskega zapisa, ker se mRNK razgradi po nekaj dneh ali največ tednih, potem ko se na njeni osnovi v celicah sintetizira virusni protein, proti kateremu se tvorijo protitelesa, ki nato omogočijo zaščito ob virusni okužbi. Proces cepljenja precej spominja na naravno okužbo, le da ne zbolimo. Ob vsakem prehladu v naše celice virusi prav tako vnesejo svojo RNK ali DNK, pa prehlad tudi ne povzroči spremembe naše DNK.

Zaradi cepljenja bodo ženske neplodne.

To je zavajanje na podlagi več napak, ena je napačen prevod izraza sterilizacijska imunost, ki pomeni, da protitelesa sterilizirajo virus in ga naredijo neaktivnega, druga pa trditve o podobnosti med virusnim proteinom S in sincicinom, proteinom, ki igra pomembno vlogo pri nosečnosti. Izkazalo se je, da virusni protein ni sincicinu nič bolj podoben kot zaporedja številnih drugih proteinov ali celo naključna zaporedja. Cepljenje nima prav nobenega vpliva na plodnost. Cepiva, tako kot nobenega drugega zdravila, v začetni fazi ne testirajo na nosečnicah, zato ni registrirano zanje, vendar združenja ginekologov in porodničarjev menijo, da cepljenje za nosečnice ni nevarno.

Cepljenje povzroča avtizem; cepljenje je na splošno slabo.

Cepljenje je preprečilo milijarde smrti v zgodovini človeštva. Omogočilo nam je na primer, da smo iztrebili črne koze, bolezen, pri kateri je ob okužbi umrlo do 50 odstotkov ljudi in samo v 20. stoletju več kot 300 milijonov. Zavajajoče trditve o povezavi med avtizmom in cepivom MMR (proti ošpicam, mumpsu in rdečkam) so se izkazale za lažne in znanstveni članek o tem so preklicali.

Med testiranjem ti predrejo možgansko opno in si zato bolj dojemljiv za okužbo.

Pri jemanju brisa se uporablja tanka gibljiva plastična palčka, s katero nežno sežejo do žrela, kjer je običajno najvišja koncentracija virusa. Med žrelom in možgani so še tkivo žrela, lobanja in nato možganska opna. Lobanje na noben način ne bi mogli predreti s takšno palčko.

Testiranje je v resnici oblika mučenja – tako so v Egiptu mučili sužnje in so sčasoma umrli.

Tega podatka nam zgodovina ne daje. Res pa so se v starem Egiptu pred 2300 leti razvile črne koze, ena najhujših virusnih bolezni, ki smo jo iztrebili prav s cepljenjem.