Zdravstveni inšpektorat je lani ugotovil 23 kršitev oglaševanja prehranskih dopolnil, letos že 47 ter naložil globe 76 nosilcem živilske dejavnosti, med njimi so večkratni kršitelji. Ker zaznavajo vse več oglasov, ki v nasprotju z zakonodajo potrošnikom obljubljajo zdravilne, celo čudežne učinke, se je v akcijo vključila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) in opozorila, da so tudi izdajatelji medijev odgovorni za vsebino oglasnega sporočila in da bodo okrepili nadzor oglaševanja v televizijskih programih. Inšpektorat za kulturo in medije pa bo preverjal stanje v radijskih programih ter tiskanih in spletnih medijih.

Hitre akcije nimajo čudežnega učinka

Prehranska dopolnila niso zdravila, ampak živila, zato se tudi ne smejo oglaševati oziroma predstavljati z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni. Predvsem pa ne smejo zavajati z obljubami o ozdravitvi, odvračati od uradnega zdravljenja oziroma vzbujati lažnega upanja, so poudarili na včerajšnji novinarski konferenci, ki jo je pripravil Akos.

Zdravstveni inšpektorat pri izvajanju nadzora nad oglaševanjem prehranskih dopolnil že vrsto let ugotavlja številne kršitve zakonodaje, od začetka leta 2020 je izdal tudi za 1.135.000 evrov glob. »Kršitve ugotavljamo tako v tiskanih medijih kot na radiu in televiziji, na spletu in družbenih omrežjih,« je naštela glavna zdravstvena inšpektorica Andreja Mojškrc. Kako zelo narašča število kršitev, ponazarja že primerjava med lanskim in letošnjim letom, saj so jih že do zdaj ugotovili dvakrat toliko kot lani v vsem letu.

Zaradi zavajajočega oglaševanja tudi večja uporaba

Tudi uporaba prehranskih dopolnil med prebivalstvom narašča, kar je po besedah Urške Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prav gotovo mogoče pripisati zavajajočemu oglaševanju. Po nacionalni prehranski raziskavi iz leta 2018 jih je redno uživalo 36 odstotkov mladostnikov in odraslih, pri čemer je bila uporaba bolj razširjena pri ženskah, med prebivalci zahodne Slovenije ter bolj premožnimi in izobraženimi. »Pandemija covida je to še spodbudila, saj je več kot tretjina anketiranih odraslih povečala njihovo uživanje, predvsem takih, ki so vsebovala hranila, ki podpirajo delovanje imunskega sistema,« je dejala Urška Blaznik.

Tudi Akos poziva k doslednemu izvajanju zakonskih zahtev pri predvajanju nedopustnih oglasnih sporočil. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Tudi Evropsko združenje za prehranska dopolnila je po njenih besedah v letu 2022 poročalo, da je 9 od 10 odraslih anketiranih odraslih prebivalcev Slovenije v zadnjih 12 mesecih poseglo tovrstnih dodatkih. Pri tem so prav gotovo ključne trditve v oglasih, da z običajno prehrano ne zaužijemo vseh potrebnih hranil, je poudarila. »Toda za pokrivanje potreb po hranilih, čemur so prehranska dopolnila namenjena, je vedno prva in najboljša rešitev uravnotežena prehrana.« Poleg tega dopolnila niso nujno varna; 15 odstotkov anketiranih v spletni raziskavi NIJZ je namreč poročalo o neželenih stranskih učinkih. »Prehranska dopolnila ne zdravijo in niso bližnjica do zdravja,« je sklenila Urška Blaznik.

Akos bo aktivnosti stopnjeval

Zaradi zavajajočega oglaševanja prehranskih dopolnil, ki lahko škoduje javnemu zdravju, je Akos izdajatelje televizijskih programov oktobra že pozval k izvajanju zakonskih zahtev (20. člen zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah) in jih opozoril, da so tudi oni odgovorni na tem področju. Agencija je v preteklosti, kot je dejal vodja njihovega sektorja za elektronske medije Tomaž Gorjanc, že obravnaval primere, ko so bila prehranska dopolnila ali druge storitve s področja zdravja umeščene v oddaje novinarskih žanrov, zaradi česar so jih tudi sankcionirali. »Skozi te in podobne primere je mogoče prepoznati vse večjo tendenco oglaševalcev po predstavljanju prehranskih dopolnil skozi različne žanre posvetovalnih oddaj, v katerih se voditelj pogovarja s strokovnjaki, s čimer želijo oglaševalci doseči večjo verodostojnost pri občinstvu medijev.«

Agencija bo aktivnosti na tem področju stopnjevala in uvedla nadzorne postopke, je napovedal Gorjanc. V primeru kršitev je predvidena globa v višini od 6000 do 60.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe pa 600 evrov. Ker je Akos pristojen le za avdiovizualne medije, bo nadzor v radijskih programih ter tiskanih in spletnih medijih izvajal inšpektorat za kulturo in medije, je zagotovila glavna inšpektorica Sonja Trančar.