V obdobju viroz si želimo instantnih rešitev, pripravkov, ki bi v kratkem času okrepili naš imunski sistem, toda takšne gasilske akcije tik pred začetkom prehlada nimajo posebnega učinka, pravi družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček. Za dobro odpornost je treba skrbeti vse leto, pravzaprav vse življenje. Podobno poudarja dr. Samo Kreft, ki je na fakulteti za farmacijo specializiran za zdravilne rastline.

V lekarnah so zlasti konec decembra in na začetku januarja opažali povečan obisk, ki kot vsako leto sovpada s sezono respiratornih obolenj. Tokrat je bil obisk nekoliko večji kot v preteklih letih, so odgovorili iz javnega zavoda Lekarna Ljubljana, se pa v zadnjem tednu povpraševanje po izdelkih za dvig odpornosti počasi umirja.

Kurja juha je bolj zdravilo za dušo kot za gripo

Med najbolje prodajanimi izdelki za spodbujanje delovanja imunskega sistema so zdravila brez recepta in prehranska dopolnila z vitamini in minerali, aminokislinami, betaglukanom ter ameriškim slamnikom. Pri nakupu je pomemben dejavnik cena, uporabniki pa se odločajo za nakup tudi na podlagi strokovnega nasveta in oglaševanja tovrstnih pripravkov.

V času respiratornih obolenj se obisk lekarn običajno poveča. FOTO:Voranc Vogel/Delo

Štirje stebri dobre odpornosti

O tem, koliko so lahko takšne hitre akcije za izboljšanje imunskega sistema učinkovite, smo vprašali družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Vič - Rudnik. Kot je poudarila, sloni dobra odpornost na štirih stebrih: zadostni količini spanja, zdravi in uravnoteženi prehrani, redni telesni dejavnosti in učinkovitem spoprijemanju s stresom. »Če spodmaknemo enega od teh stebrov, se posameznikov imunski odgovor zmanjša ali celo poruši. Hitre akcije za krepitev odpornosti tik pred začetkom prehladnih obolenj nimajo posebnega učinka. Izjema so cepljenja, ki so na voljo za nekatera med njimi in jih izvajamo mesec ali dva pred pričakovanim nastopom bolezni, denimo proti gripi, ali celo med pandemijo, kot na primer pri covidu-19.« V času zimskih viroz je tako pomembno predvsem, da izvajamo higienske ukrepe (higiena kašljanja in kihanja, primerna razdalja, izogibanje množičnim druženjem, redno umivanje rok, izolacija v primeru simptomov, zračenje prostorov …) in seveda vztrajamo pri vzdrževanju odpornosti.

Na trgu je res množica prehranskih dopolnil, ki obljubljajo tako rekoč čudeže, toda sogovornica je opozorila, da za večino nimamo trdnih in znanstveno dokazanih podatkov o učinkovitosti. »Tako je, denimo, tradicionalno slovensko zdravilo za prehladna obolenja sirup iz smrekovih vršičkov, za katerega ni dosegljiva nobena študija ali drugačen preizkus učinkovitosti, pa se gotovo že stoletje ali več prepleta skozi ljudsko izročilo. Zato sem prepričana, da škodljivih učinkov nima, a korist bi bilo treba potrditi z raziskavo, da bi to naravno zdravilo smeli tudi uradno priporočati. Le za redke prehranske dodatke so na voljo taki dokazi.«

Zdravilne učinke pri prebolevanju prehladnih obolenj so dokazali pri ehinaceji in preparatih iz te rastline. FOTO: Mavric Pivk

Ljudem krhkega zdravja in tistim, ki so za prehladna obolenja in zaplete pri njih še posebej občutljivi, kot je dodala sogovornica, zdravniki predpišejo preparat lizat bakterij, ki se izdaja samo na recept in ga je za zaščito pred prehladnimi obolenji treba uživati tri mesece zapored, po deset dni, pred začetkom sezone prehladov.

Vsem drugim pri nakupu prehranskih dodatkov svetuje previdnost in vsaj posvet s farmacevtom v lekarni. Nikakor namreč ne smejo zanemariti svojega zdravstvenega stanja, smiselno pa je poznati tudi sestavine pripravkov. »Za vitamin C velja, da ublaži in pospeši prebolevanje prehladnih obolenj, a izdatno uživanje tega vitamina pred sezono prehladov nas pred boleznijo ne zaščiti. Dobra odpornost je povezana z ustrezno količino vitamina D, ta dognanja so se še posebej okrepila med pandemijo covida-19,« je med drugim omenila. Pred leti je bila objavljena raziskava, v kateri so dokazali zdravilne učinke ehinaceje ali ameriškega slamnika in preparatov iz te rastline pri prebolevanju prehladnih obolenj, prav tako za izdelke iz islandskega lišaja. »Verjamem, da se bo tudi učinkovitost drugih preparatov na trgu še naprej ocenjevala in bomo kmalu razpolagali s trdno, znanstveno osnovo za svoja priporočila,« je dodala Nena Kopčavar Guček.

Hrana z vitamini in minerali

Dr. Samo Kreft z ljubljanske fakultete za farmacijo, ki je sodeloval v raziskavah zdravilnih zeli, je potrdil, da je za to področje malo znanstveno podkrepljenih podatkov. Imunski sistem je namreč zelo kompleksen in sestavljen iz različnih obrambnih mehanizmov, ki nas branijo pred paraziti, baterijami, virusi in drugimi vdori v telo. Če bi bili vsi ves čas aktivirani, bi bilo to za telo pravzaprav preveliko breme. »Za imunski sistem je pomembno, da se aktivira takrat, ko je treba, in tisti deli, ki jih potrebujemo. Kakršnakoli stimulacija kar tako, preventivno, pa je dvomljiva,« je povedal.

Za imunski sistem je treba skrbeti vse leto. FOTO: Shutterstock

Kar lahko storimo, pa je, da imunskemu sistemu zagotovimo vse snovi, ki jih potrebuje za normalno delovanje, in te pridobi podobno kot drugi sistemi z zdravo hrano, v kateri so vitamini in minerali. Med vitamini je sogovornik posebej opozoril na D in D3, med minerali na selen in cink, pomembne so tudi beljakovine (lahko so seveda rastlinske, je dodal) in vlaknine. Te v tem primeru niso tako pomembne kot samo hranilo, ampak predvsem zaradi spodbujanja razvoja črevesne flore, ki bistveno vpliva na imunski sistem.

Kot je dodal tudi Kreft, sta prav tako zelo pomembna telesna kondicija, ki jo je treba vzdrževati vse leto, in izogibanje kroničnemu stresu. »Če smo občasno pod stresom, to ni nič hudega. Kronični stres pa je na več načinov škodljiv za telo, posebej za imunski sistem. Kortizol, ki se sprošča pri stresu, namreč zmanjša njegovo delovanje.«

Med rastlinami, katerih učinek je vendarle dobro raziskan, je tudi ta sogovornik navedel ameriški slamnik, ki pripada rodu Ehinacea. »Zanj so ugotovili, da zelo učinkovito blaži potek virusnih obolenj, predvsem gripe in prehladov, lani pa smo dokazali, da je učinkovit tudi pri covidu-19.« Raziskavo so sicer izvedli, še preden smo dobili cepiva, objavili pa lani in ugotovili, da so razlike tako v poteku bolezni kot pri obolevanju. Kot je dodal Kreft, pri delovanju ameriškega slamnika sicer ni povsem jasno, ali vpliva na imunski sistem ali pa neposredno na virus. Pred časom so raziskovali tudi delovanje bele jelke, a ne v zvezi z imunskim sistemom; glede na strukturo snovi, ki so v njej, pa so ugotovili, da deluje protivnetno.

Ko zbolimo, si želimo hitrih rešitev, a za imunski sistem je treba skrbeti vse leto. FOTO: Ljubo Vukelič

Svarilo pred nestrokovnimi posegi

Sicer pa je kot eno izmed pogostih zmot, povezanih z imunskim sistemom, omenil, da ga jemljemo kot nekakšen motor, pri katerem je mogoče samo močneje pritisniti stopalko za plin in je vse bolje. »Če bi že ubrali tako primerjavo, bi jo kvečjemu kot svarilo pred nestrokovnimi posegi v motor. Ti morda lahko povečajo njegovo moč, a povzročijo težave na drugih sistemih. Navsezadnje imamo avtoimunske bolezni, ki so znak nepravilno ali preveč delujočega imunskega sistema,« je ponazoril.

Kako pa bi ocenil pripravke, ki jih je mogoče najti na trgu? Kot je odgovoril, vsebujejo večinoma vitamine in minerale, ki sicer imajo vlogo pri imunskem sistemu, potem pa večinoma poudarjajo specifičnosti, po katerih se razlikujejo od konkurence – zaradi česar je zmeda še večja. Preventivo bi sicer svetoval z vitaminom D, za katerega je dokazano, da ga imajo odrasli pozimi premalo, ameriški slamnik pa ob prvih simptomih ali preventivno krajši čas, če zboli kdo v družini.