Slive s pesticidom, mortadela z bakterijo, nevarna vreča za dojenčke

Med zadnjimi na seznamu odpoklicanih živil so sveže slive trgovskega podjetja Spar Slovenija, v katerih so ugotovili navzočnost nedovoljenega pesticida klorpirifos-etila, in sir camembert v Leclercu zaradi nevarne bakterije listerija. Med neživilskimi izdelki sta grlo za žarnico Commel, zaradi neustrezne električne izolacije, kar bi lahko vodilo do električnega udara, in spalna vreča za dojenčke Ergee zaradi napake, zaradi katere se otrok lahko zaduši. Letos so s polic umaknili že 60 prehranskih, okoli 50 drugih izdelkov in 24 proizvodov za otroke.

O prepovedanem pesticidu klorpirifos smo v Delu poročali pred kratkim; Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ga je konec julija našla pri breskvah, uvoženih iz Srbije. Odpoklica takrat ni izvedla, saj so več kot sedem ton tega sadja v trgovski verigi Spar prodali še pred rezultati preiskave. Uprava je namreč vzorce odvzela 7. julija, ugotovitve so izvedeli 28. julija. Iz podjetja Spar so včeraj sporočili, da so sprejeli dodatne interne ukrepe pri direktnem uvozu sadja in zelenjave iz držav zunaj Evropske unije.

Kako potekata nadzor in obveščanje

Takšni dogodki dokazujejo, da popolne prehranske varnosti ni, kot poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, ki na spletnih straneh objavlja seznam umikov živil s trga, te pa je mogoče spremljati tudi na straneh uprave za varno hrano in tržnega inšpektorata. A ti se lahko zgodijo prepozno.

EU ima sistem predpisov in protokolov, ki urejajo odpoklice nevarnih izdelkov in živil s trga. Nadzor in obveščanje potekata na več ravneh. Odpoklic lahko začne proizvajalec ali trgovec, če naleti na nevarno živilo ali izdelek; o tem mora nemudoma obvestiti nacionalni nadzorni organ, poslovne partnerje, trgovce in distributerje, objaviti obvestilo v medijih in poskrbeti, da gredo nevarni izdelki iz prodaje, ter jih uničiti. Druga možnost pa je, da nevarno živilo ali izdelek v okviru svojega rednega preverjanja odkrije nacionalni nadzorni organ. Tudi v tem primeru proizvajalec ali trgovec izvede postopek odpoklica, nadzorni organ pa ga javno objavi na svoji spletni strani.

Pri upravi za varno hrano so letos objavili 60 odpoklicev različnih živil, pet tudi pri hrani za živali oziroma krmi. Na seznamu so bili največkrat žita in žitni izdelki (moka, riž in riževi rezanci, piškoti/vaflji, pokovka), pri katerih je bilo 15 umikov, mleko in mlečni izdelki (sir, skuta, mleko) z osmimi, izdelki iz rib in morskih sadežev s sedmimi, meso in mesni izdelki, kjer je bilo doslej šest odpoklicev, prav toliko pri namazih, eden manj v skupini sadje in zelenjava ter še trinajst med preostalimi izdelki, kamor uvrščajo jedi, začimbe, semena, prigrizke, omake, čaj, slaščičarske izdelke …

Pošiljko breskev iz Srbije, pri katerih so odkrili prepovedani pesticid klorpirifos, smo pojedli, kot smo pred kratkim poročali v Delu. Fotografija je simbolična. FOTO: Mavric Pivk

O vzrokih za umik s trgovskih polic lahko sklepamo že iz samih objav; poleg omenjenih svežih sliv in camemberta so prejšnji mesec, denimo, odpoklicali Sparov popkorn (lahki), ker manjka na embalaži navedba, da lahko vsebuje sledove arašidov, oreškov in glutena, piškoti Dolci della Venezie so šli s trga zaradi zmanjšane organoleptične kakovosti proizvoda, bio riževi vaflji z zgoščenim jabolčnim, malinovim sokom in dodanim tiaminom podjetja DM so v posameznih pakiranjih lahko vsebovali aflatoksine, pri polposnetem Leclercovem mleku Délisse so opazili puščanje plastenk, kar bi sčasoma lahko vodilo v okužbo z mikroorganizmi, ki so naravno prisotni v zraku in okolju, to pa povzroči sesirjenje mleka ter okvare vonja in okusa. Pri mortadeli Klasika podjetja Spar so prav tako odkrili listerijo, Engrotuševi sušeni datlji s koščico so morali s trga zaradi tujka, bio riž Rapunzel, ki so ga prodajali v različnih trgovinah, zaradi povišane vrednosti kadmija, beli fižol v zrnju, ki so ga pakirali pod različnimi blagovnimi znamkami in prodajali v več trgovinah, zaradi presežene mejne vrednosti etilenoksida ...

Več kot 40 odpoklicev sprožili distributerji in trgovci

Letos je bilo največ, 23 odpoklicev živil zaradi kemijskih dejavnikov tveganja, 16 jih je bilo zaradi mikrobioloških dejavnikov, 13 nedoslednosti so zaznali pri označevanju, en odpoklic manj je bil zaradi fizikalnih dejavnikov. V vsem lanskem letu je bilo odpoklicev 124, še nekaj več v letu 2021, predvsem zaradi ugotovljene prisotnosti etilenoksida v sezamovem semenu in aditivih za živila, ki so bili v majhnih količinah vgrajeni v veliko število izdelkov, so poudarili na upravi za varno hrano.

Več kot 40 odpoklicev so letos sprožili distributerji in trgovci, ki so informacijo prejeli od svojih dobaviteljev iz tujine (običajno so jo kasneje prejeli tudi prek evropskega sistema hitrega obveščanja za živila in krmo RASFF), enajst proizvajalci, sedem jih je bilo na podlagi ugotovitev uradnega nadzora, še pet pa prek sistema RASFF.

OdpoklicZivil

Kot so še pojasnili pri upravi za varno hrano, se uradno vzorčenje živil (program zanj pripravijo vsako leto) izvaja v celotni verigi, od primarne proizvodnje do prodaje končnemu potrošniku, preverjajo pa tako živila iz Slovenije in drugih držav članic Unije kot tudi iz držav, ki niso v EU. »Program vključuje nadzor nad kemijsko varnostjo živil (pesticidi, onesnaževala, aditivi, ostanki veterinarskih živil), njihovo mikrobiološko varnostjo, obsevanjem živil z ionizirajočim sevanjem, gensko spremenjenimi organizmi (GSO), označevanjem (alergeni, gluten), transmaščobnimi kislinami.« Omenjene breskve so jim letos ušle, saj vseh serij izdelkov ni mogoče pravočasno kemijsko analizirati, kot so takrat pojasnili.

Ključni kriteriji, po katerih izbirajo izdelke za vzorčenje, so verjetnost pojava določene snovi oziroma mikroorganizmov v izdelkih, pozorni so tudi na živila, ki jih v Sloveniji pogosto uživamo oziroma so pogosto na jedilnikih ranljivih skupin, kot so otroci, starejši, kronični bolniki, in na živila, pri katerih so že v preteklosti ugotovili neskladje. Poleg vzorčenja na podlagi izpostavljene problematike izvedejo izredni nadzor, v primeru suma na neskladnost pa se odvzamejo tudi inšpekcijski vzorci.

Veliko odpoklicev je tudi med izdelki za otroke, te odpoklice ima pod drobnogledom zdravstveni inšpektorat. Kot so sporočili, so letos objavili 24 obvestil za igrače, izdelke za otroke in kozmetične izdelke ter pet za prehranska dopolnila. Pri igračah in izdelkih za otroke je bil v devetih primerih vzrok tveganje zadušitve, v šestih nevarnost poškodb, v enem nevarnost opeklin in v petih primerih kemijsko tveganje. Pri treh kozmetičnih izdelkih je bilo prisotno mikrobiološko tveganje.

Skiro in kolo, s katerima bi se lahko poškodovali

Tržni inšpektorat, ki spremlja odpoklice in izvaja nadzor pri neživilskih izdelkih, je letos obravnaval približno 50 primerov proizvodov, pri katerih so ugotovili potencialno nevarnost za uporabnika oziroma je bil zanje sprejet preventiven ukrep odpoklica oziroma umika s trga. Največ, 28 ukrepov se je nanašalo na splošno varnost, devet na električne proizvode, šest na stroje, tri na osebno varovalno opremo, dva na gradbene proizvode in eden na plinsko opremo, so našteli.

Na seznamu lahko med zadnjimi zasledimo žar za enkratno uporabo z napako pri zasnovi, zaradi katere bi ob uporabi lahko zanetili požar, svetilko in USB-polnilnik z napakama, ki lahko povzročita električni udar. Odpoklicali so tudi otroški skiro QKids Lumis, saj bi se mali uporabniki ob uporabi lahko poškodovali, iz podobnega razloga tudi kolo za odrasle Bergamont ...

Več kot 30 primerov so na tržnem inšpektoratu opazili v okviru rednih nadzorov, pri preostalih pa so proizvajalci oziroma trgovci ugotovili potencialno nevarnost. Število letošnjih umikov je sicer že zelo blizu lanskemu celoletnemu številu pri neživilskih izdelkih; lani so jih namreč na omenjenem inšpektoratu obravnavali 54.

Podatkov o tem, koliko izdelkov potrošniki res vrnejo, na upravi za varno hrano ali tržni inšpekciji nimajo. Kot so poudarili pri prvi, je »vsak odgovoren izvajalec dejavnosti dolžan voditi sledljivost, kar pomeni zbrati podatke o prejetih, prodanih, vrnjenih živilih ter kalu. Glede na odzive, ki jih prejemamo od potrošnikov, jih tovrstne informacije zanimajo.« Na tržni inšpekciji pa ugotavljajo, da je odziv uporabnikov večji, če ima trgovec podatke o njih in jih osebno obvesti o nevarnostih in ukrepih.