Za rakom zboli skoraj 4000 zaposlenih na leto

V slabem desetletju je bilo v EU priznanih 33.712 primerov raka, za katerimi zbolevajo zaposleni zaradi izpostavljenosti na delovnem mestu. Najpogostejši vrsti raka med poklicnimi boleznimi pri Evropejcih sta rak na pljučih in mezoteliom; slednji je pri Slovencih med rakavimi obolenji, povezanih z delom, na prvem mestu.

Poklicne bolezni pri nas in v EU. INFOGRAFIKA: Delo

V obdobju med letoma 2013 in 2021 je v EU po podatkih Eurostata zaradi dolgotrajne izpostavljenosti rakotvornim snovem v delovnem okolju za rakom na pljučih zbolelo skoraj 13.950 zaposlenih, mezoteliom, rak, povezan z izpostavljenostjo azbestu, pa so odkrili pri 13.530 osebah. Ti dve vrsti raka sta v omenjenem obdobju predstavljali 80 odstotkov vseh na novo prijavljenih primerov rakavih obolenj zaradi delovnega okolja.

Pandemija covida-19 je očitno vplivala tudi na statistiko rakavih obolenj, povezanih z delom. Podatki za leti 2020 in 2021 so namreč nižji od dolgoletnega povprečja, ki znaša 3909 novih primerov na leto, medtem ko so leta 2020 odkrili 3093 primerov raka, leto pozneje pa 3258.

Rakava obolenja so sicer le ena s tako imenovanega ožjega seznama 16 poklicnih bolezni, katerih pojavnost oziroma število novih priznanih primerov se je po podatkih Eurostata v obdobju med letoma 2013 in 2020 zmanjšala za četrtino. Največji padec, kar 53- oziroma 43-odstoten, so zaznali v skupini bolezni, ki jih povzroča vdihavanje prahu, denimo azbesta ali silicijevega dioksida, in pri kontaktnem dermatitisu.

Manjši padec – za le 16 oziroma 12 odstotkov – so zaznali pri rakavih in mišično-skeletnih obolenjih zaradi delovnega okolja. Statistika kaže, da je bilo število oseb z mezoteliomom leta 2020 za kar 23 odstotkov nižje kot leta 2013, število malignih novotvorb bronhijev in pljuč pa za 16 odstotkov.

»Za izgubljeno zdravje in za izgubo svojcev ni denarja«

Hitreje od povprečja so v tem obdobju pri Evropejcih upadale le astma, bolezni notranjega ušesa in plevralni plak, pri katerem gre za odebelitev poprsnice, ki jo tudi po več desetletjih lahko izzove izpostavljenost azbestu.

Med Slovenci največ dermatitisa

Najpogostejša poklicna bolezen zaposlenih Slovencev je sicer alergijski kontaktni dermatitis, ki mu sledijo mezoteliom, plevralni plak, maligne novotvorbe bronhijev in pljuč ter astma. Najbolj prizadeta je populacija zaposlenih v starosti med 55. in 64. letom, najpogosteje pa se poklicne bolezni pojavljajo med rudarji, gradbenimi, proizvodnimi in transportnimi delavci. Med poklicno obolelimi je več moških kot žensk.

Rudarji so med najpogosteje poklicno obolelimi. FOTO: Jože Suhadolnik

Da bi lahko izboljšali delovne pogoje in se odločali o učinkovitih preventivnih ukrepih, je nujno treba poznati število, stopnjo, pogostost in trende poklicnih bolezni. EU takšne zbirke podatkov za zdaj še ne premore, upati pa je, da jo bodo vzpostavili na podlagi pilotnega projekta EODS (Evropska statistika poklicnih bolezni), ki temelji na nacionalnih podatkih držav EU. Sedanjo primerjavo na tem področju otežujejo različni pravni sistemi in postopki za priznavanje poklicnih bolezni v državah, kjer, kot poudarjajo v delovni skupini EODS, »malo priznanih primerov poklicne bolezni ni niti znak njene odsotnosti niti ne nujno dokaz uspešne preventive«.

Šele po 30 letih prenovili pravilnik

Slovenci smo od leta 2003 do maja lani premogli zgolj pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, ki pa, kot je ob njegovem sprejemu zapisala dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, »ni določal poti za ugotovitev« teh bolezni. Novi pravilnik delavcem omogoča, da sami prijavijo sum, da gre za poklicno bolezen.

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je med drugim ključno prispevala k prepovedi uporabe azbestnih izdelkov pri nas. FOTO: Jože Suhadolnik

V tridesetih letih so invalidske komisije na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS po njenih navedbah posredno v postopkih za oceno delovne invalidnosti ugotovile zgolj od 20 do 50 primerov poklicnih bolezni na leto, ali kot je po Fikfakovi ustreznejše poimenovanje – »z delom povezanih bolezni«. Za primerjavo: na dva milijona prebivalcev, kolikor jih ima Slovenija, v Nemčiji priznajo 900 novih primerov, v Franciji 1500, na Danskem celo 1800 novih primerov teh bolezni. Te je treba odkrivati zato, je ob sprejemu pravilnika še opozorila Fikfakova, da »ozdravimo« delovna mesta.