Za Brgleza največji tranzicijski tajkun Bavčar

Je šahist. To njegovo strast so si v obliki igranja uličnega šaha strategi njegovega štaba zamislili kot pomemben del volilne kampanje, med katero je obiskal vrsto krajev, konec minulega delovnega tedna tudi Ljubljano, in skušal nadomestiti zamudo v volilni tekmi, v katero je vstopil pozno. Šele po umiku podpredsednice Gibanja Svoboda Marte Kos in po tem, ko se je dogovoril, da ga bo to podprlo pri kandidaturi. V središču prestolnice je dobil želeno podporo največje koalicijske stranke, saj se mu je pri premikanju figur po šahovnici poleg vrste poslancev pridružil predsednik stranke Robert Golob. »Brglez je kandidat, ki najbolj ustreza zahtevam sedanjega časa,« je ocenil.

Brglez, politolog in pravnik, je bil tudi sam nekoč nov obraz v slovenski politiki, vanjo je vstopil leta 2014 z Mirom Cerarjem in SMC, od katere se je nato ločil in prestopil v vrste SD. Skupnemu kandidatu dveh koalicijskih strank javnomnenjski rejtingi še niso poskočili dovolj, da bi bilo mogoče z gotovostjo napovedati njegovo uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev.

Trenutno je po anketah tretji in je za petami Nataši Pirc Musar. Zase trdi, da je neodvisen od interesov tranzicijskega kapitala. »Če ne veste, katera kandidatka je odvisna od njega, potem ne veste ničesar o politiki,« je izjavil pred dnevi na kongresu SD na Ptuju. Na naše vprašanje, kdo je po njegovem mnenju največji tajkun slovenske tranzicije, odgovarja, da Igor Bavčar, nekdanji prvi mož koprskega Istrabenza.

Čeprav kritičen do »davčne optimizacije« konkurentke, ki da premalo vplačuje v zdravstveno in pokojninsko blagajno (kamor se sicer vsako leto iz proračuna prelije obilen transfer sredstev za nemoteno izplačevanje pokojnin, op. p.), ne ve, kolikšen je pravzaprav davek na dividende, ki jih očita tekmici; ta se steka v državno blagajno.

Tudi vprašanje, kako si razlaga dejstvo, da se je eden od pomembnih članov njegove stranke odločil sedež svojega holdinga imeti na Nizozemskem, obvladoval pa ga je prek ciprskega podjetja, mu dela težave. Brglez meni, da je Sandi Češko tako ravnal zaradi »internacionalizacije svojega posla«, čeprav je eden najbogatejših Slovencev na to v preteklosti pogosto zastavljeno vprašanje odgovarjal, da je v Amsterdamu pristal »ne zaradi davčnih olajšav, ampak zaradi maksimalne transparentnosti in varnosti ter enostavnosti nizozemskega poslovnega okolja«.

Predvsem kandidat starejših

Jutri se pred nedeljskim finišem začnejo predčasne volitve. Do nedeljske ciljne črte se bo udeležil še nekaj televizijskih soočenj, v katerih pa se ob napadih nanj, tako je pokazalo tudi četrtkovo soočenje na nacionalni televiziji – ob vprašanjih o sponzorski pogodbi, vredni 200.000 evrov, ne znajde najbolje. Kot priznavajo njegovi najbližji sodelavci, mu improvizacija ne leži.

Podporo je dobil tudi od predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba. FOTO: Voranc Vogel

Nepravilnosti v času, ko je bil predsednik Šahovske zveze Slovenije, zanika. Dokument inšpekcijskega nadzora je sam objavil na twitterju, medijem pa je po soočenju na nacionalki poslal pojasnilo o sponzorskih sredstvih, ki so jih Slovenske železnice namenile zvezi. Inšpektorat za šolstvo in šport je izredni nadzor zveze ustavil, a nekaj nepravilnosti je vendarle odkril. Brglez pojasnjuje, da »ni šlo za nepravilnosti pri knjiženju in da je bila namenska poraba sredstev vedno pravilno izkazana« ter da so nepravilnosti odpravili. To je tudi razlog, da je inšpektorat nadzor ustavil.

Upravni odbor šahovske zveze ga je prosil, pravi, naj bo predsednik zveze, kjer so ga na to mesto izvolili, vendar svoje izvolitve ni pogojeval s sklenitvijo te sponzorske pogodbe. Je pa po besedah sogovornikov iz šahovskih vrst še pred izvolitvijo za predsednika podpisal nekaj diplom in priznanj. Na twitterju je tudi pojasnil, da sponzorske pogodbe ni podpisal sam, temveč sekretar zveze, ves denar pa da je bil porabljen skladno s programom prejšnjega vodstva.

Zaostrovanje retorike mu ne pritiče

Zaostrovanje retorike pri doslej umirjenem politiku, ki menda raje izreče besedo premalo kot besedo preveč, se ni obrestovalo in ni bilo prepričljivo. Hkrati napadi na Natašo Pirc Musar kandidatko slabijo, medtem ko je podpora Anžetu Logarju stabilna. Zato ne bi bilo presenečenje, če bi se v zadnjih anketah pred volitvami povečal delež tistih, ki pravijo, da na volitve sploh ne bodo šli – manjša volilna udeležba ob zvestih volivcih SDS pa povečuje možnost uspeha njihovega kandidata.

Brglez uživa največ podpore med starejšim delom populacije – tako rekoč vsak četrti iz starostne skupine anketiranih, starih nad 65 let, je njegov volivec oziroma volivka. Med mladimi do 24 let podpore praktično nima.

Največji delež njegovih podpornikov, tako rekoč vsak četrti, je starih več kot 65 let. Z njimi je pokramljal tudi na Odprti kuhinji. FOTO: Voranc Vogel

Zato ni presenetljivo, da se je v petek, ko smo spremljali potek njegove volilne kampanje, med drugim podal do mengeških borcev. Tudi zato so se v njegovem volilnem štabu, ki ga sestavljajo predstavniki SD in Gibanja Svoboda, odločili financirati najdražjo obliko nagovarjanja – objavo videov pred televizijskimi informativnimi oddajami, ki so najbolj učinkovit način nagovarjanja starejših, ti so hkrati najbolj zvesti gledalci televizije. Stroške njegove kampanje si bosta SD in Gibanje Svoboda delila na pol, kolikšni bodo, še ne znajo oceniti.

Glede na objavljeno dohodninsko napoved je lani prejel 109.980 evrov in uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana za Lizo, eno od svojih dveh hčera.

Skupaj s partnerico Matejo Gantar, defektologinjo za motnje vedenja osebnosti, ki je zaposlena na osnovni šoli v Žireh, sta lastnika družinske hiše v Logatcu. Nanjo je vpisana hipoteka v višini nekaj več kot 142 tisoč evrov. Kredit je marca 2015 najel pri NLB, odplačal ga bo konec leta 2032. »Kredit, odplačujem ga sam, me ne bo bremenil, če bom namesto plače evropskega poslanca prejemal plačo predsednika republike.« Zdaj prejema okoli sedem tisoč evrov neto na mesec, če bo predsednik, se bo plača prepolovila. »Posojilo bom odplačeval do svojega 64. leta, težava je bila, ker je bilo najeto v švicarskih frankih.«

»Če bom predsednik republike, bo Ivo Vajgl moj svetovalec za zunanjo politiko, obdal se bom s svetovalci, ki vedo več od mene,« je dejal na soočenju v studiu portala N1 in s tem še javno potrdil govorice o trgovini, ki so se pojavile po Vajglovem umiku iz tekme konec minulega meseca, ko je hkrati izrazil podporo Brglezu. Kot je na tem soočenju povedala Pirc Musarjeva, se je Vajgl prek posrednikov ponujal tudi njej.

Milan Brglez je retoriko v predvolilnih soočenjih zaostril; takole so ga pripravljali za soočenje v studiu portala N1. FOTO: Voranc Vogel