Z zdravim življenjskim slogom smo manj izpostavljeni hudim boleznim

Globalno je jasen trend povečevanja deleža posameznikov, ki so izpostavljeni stresu. Iz lanskega Gallupovega poročila o stanju delovne sile izhaja, da je že več kot 40 odstotkov zaposlenih pod stresom (ne samo v povezavi z zaposlitvijo) večji del dneva. Dolgotrajna izpostavljenost lahko spodbudi razvoj številnih, tudi hudih bolezni.

Kot navajajo v kliniki Mayo, dolgotrajna izpostavljenost stresnim hormonom lahko vpliva na skoraj vse procese v telesu, kar povečuje tveganje za anksioznost, depresijo, prebavne motnje, glavobole, bolečine v mišicah, bolezni srca, srčni infarkt, visok krvni tlak in kap, motnje spanja, debelost, težave s spominom in osredotočenostjo, zato je pomembno, da se posameznik nauči obvladovanja stresa.

Nekatere hujše bolezni, na primer rak, bolj ogrožajo starejše. Kot kažejo podatki iz registra raka v Sloveniji, je bilo med 17.300 obolelimi leta 2021 dve tretjini starejših od 65 let. V poročilu je še navedeno, da 60 odstotkov vseh ugotovljenih rakavih obolenj predstavljajo raki kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke – ti najpogosteje prizadenejo prebivalstvo pri nas. »Te vrste raka so povezane z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in čezmerno težo ter izpostavljenostjo soncu. Ogroženost lahko zmanjšamo z ukrepi primarne preventive,« navajajo avtorji poročila.

Preprečili na tisoče obolelih in umrlih za rakom debelega črevesa in danke

Preventiva in hitro ukrepanje ključna

Specialist urologije Jošt Janša, ki se v praksi srečuje predvsem z rakavimi boleznimi na prostati, mehurju in ledvicah, se strinja in spodbuja k zdravemu načinu življenja. »Najbolj agresiven od naštetih je rak na mehurju, ki se najpogosteje kaže s krvavo vodo. Če ni dovolj hitro prepoznan, lahko hitro napreduje. Najbolj znan dejavnik tveganja je kajenje,« povzema.

Rak prostate, ki je najpogostejše rakavo obolenje pri moških, v zgodnji fazi po navadi nima simptomov, zato se za ugotavljanje prisotnosti meri PSA v krvi. Pregled PSA pri moških po 50. letu starosti lahko opravi osebni zdravnik. Če je vrednost PSA povišana, sledi pregled urologa, ta pa presodi, ali so potrebne dodatne diagnostične preiskave kot na primer biopsija prostate ali magnetna resonanca.

Hitro odkrivanje bolezni je za rakava obolenja ključno, zato je pomembno, da posamezniki, ki opazijo težave oz. spremembe pri uriniranju, čim prej dobijo diagnozo in se, če je potrebno, začne zdravljenje. Prej ko se bolezen odkrije, manj agresivno je zdravljenje. Kot sogovornik pojasni na primeru raka mehurja: »Če je bolezen v začetni fazi, se tumor odstrani endoskopsko, če pa je bolezen že napredovala, je treba celoten mehur odstraniti, kar pomeni bistveno bolj zahtevno operacijo, bolnik pa dobi stomo. Veliko teh vrst raka, če niso pravočasno odkrite, se lahko razširi tudi na druge organe. Še posebej pri mehurju je to bistveno hitreje kot pri raku prostate.«

Nezdrav življenjski slog, povišana krvni tlak in holesterol ter sladkorna bolezen pomembno prispevajo tudi k tveganju za možgansko kap. Ta vsako leto prizadene najmanj 1,2 odstotka populacije v starosti od 25 do 64 let in več kot štiri odstotke ljudi v starosti od 65 do 74 let, kar je približno 4400 ljudi na leto, od tega jih skoraj polovica umre, povzemajo na vladnih spletnih straneh. Med preživelimi je najmanj polovica trajno onesposobljenih, zaradi česar ta bolezen pomeni v svetu in pri nas prvi vzrok zmanjšane gibalne, vedenjske, govorne in socialne zmožnosti.

Tudi srčnemu infarktu, ki ga vsako leto doživi približno 35.000 Slovencev, so bolj izpostavljeni tisti z manj zdravim načinom življenja, pri tem imajo posamezni dejavniki tveganja različen vpliv glede na spol. »Kadilke, mlajše od 55 let, so sedemkrat bolj izpostavljene kot kadilci v isti starostni skupini, krvni tlak in sladkorna bolezen ogrožata ženske bistveno bolj kot moške. Na stres odgovori žensko srce s porastom utripa, pri moških se poveča krvni tlak,« navajajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Terapija, ki pri pacientih krepi motivacijo

Vzroka za multiplo sklerozo, ki je neozdravljiva avtoimunska bolezen in se prav tako uvršča med hude bolezni, ne poznamo, med okoljskimi dejavniki tveganja sta po navedbah Združenja multiple skleroze Slovenije pomanjkanje vitamina D in okužba z virusom epstein-barr. Bolezen je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih, običajno zbolevajo odrasle osebe, stare med 20 in 40 let.

Bolezen tudi s finančnimi posledicami

Podatki, ki so jih zbrali v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, kjer med drugim ponujajo dodatno zdravstveno zavarovanje za hude bolezni, kažejo, da te prizadenejo vse starostne skupine. »Starostna struktura vseh tistih, ki so iz naslova kritij prejeli izplačila, je precej enakomerno porazdeljena, žensk je v strukturi slabi dve tretjini. Povprečna starost zavarovank ob izplačilu je nekaj več kot 44 let, zavarovancev pa dobrih 40 let,« navajajo. Poglavitni razlog za takšno porazdelitev, kjer približno 40 odstotkov izplačil gre zavarovancem v starostni skupini od 51 do 65 let ter po približno 30 odstotkov tistim do 40. leta starosti in skupini od 41 do 50 let, je v rakavih obolenjih.

V zavarovanje je sicer vključenih 25 najpogostejših hudih bolezni z različnih področij, tudi dolgotrajne in kot posledica poškodb. V primeru uveljavljanja zavarovanja izplačajo del oziroma celotno dogovorjeno zavarovalno vsoto, odvisno od bolezni. Osnovnemu zavarovanju je mogoče dodati še dodatna kritja, med katerimi sta mesečno nadomestilo in bolnišnično zdravljenje.

»Če se posameznik in družina soočita s hudo boleznijo, to pomeni tudi izpad dohodka, kar lahko prinese številne izzive, nastanejo lahko tudi dodatni stroški zdravljenja. Izplačana zavarovalnina pri tem lahko pomaga, bolniku lahko omogoči tudi dostop do kakovostnejših terapij in tehničnih pripomočkov, dodatno nego, okrevanje v zdravilišču,« pojasnjujejo.

Jošt Janša na vprašanje o izzivih pri zdravljenju onkoloških bolezni pravi, da operacije in zdravljenje prinašajo lahko tudi določene stranske učinke, ki še dodatno vplivajo na kakovost življenja bolnikov, čemur se namenja manj pozornosti – v ospredju je zlasti to, da je zdravljenje optimalno z onkološkega vidika.