V pripravi presejalna programa za odkrivanje raka na pljučih in na prostati

Rak je ena najpogostejših bolezni, ki pa jo lahko uspešno zdravimo, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. K temu pripomorejo presejalni programi, ki so v Sloveniji zares uspešni, je bilo slišati na današnji tribuni, ki jo je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije. Trenutno sta v pripravi dva dodatna programa – za odkrivanje raka na pljučih in prostati.

O raku, njegovemu odkrivanju, presejalnih programih in odgovornosti posameznikov pri tem, so na tribuni spregovorili številni strokovnjaki iz zdravstva in generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko.

Slovenski raziskovalci razvili digitalnega zdravstvenega pomočnika

Slednja je povedala, da rak v Sloveniji postaja vse večji izziv. Trenutno pri nas živi 120.000 oseb, ki so kadar koli zbolele za katero koli od rakavih bolezni, letno pa pri nas za rakom zboli okoli 16.000 ljudi.

Za zgodnje odkrivanje te bolezni so po njeni oceni zelo pomembni trije javni presejalni programi – Dora, za raka dojk, Zora, za raka materničnega vratu, in program Svit, namenjen odkrivanju raka debelega črevesa in danke. »Vsi omenjeni programi so zgodba o uspehu in so prepoznani širom po Evropi. Slovenija je namreč ena tistih držav, ki te programe res uspešno izvaja,« je dejala.

Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Janja Ocvirk je spomnila, da je danes ozdravljiv praktično vsak rak, če ga le odkrijejo dovolj zgodaj. Zato je po njenem pomembno, da imamo v Sloveniji različne programe za njihovo zgodnje odkrivanje.

»Prej ko odkrijemo raka, bolje ga lahko pozdravimo, manj intenzivno je zdravljenje in večja je kakovost življenja med samim zdravljenjem in po njem,« je opozorila vodja programa Zora Urška Ivanuš.

»Imamo več kot sto postelj manj kot pred desetimi leti«

Danes s programom Zora po njenih besedah letno pravočasno odkrijejo okoli 1500 predrakavih sprememb, ki se jih lahko zdravi in s tem raka prepreči. Da je takšen program uspešen, morajo biti sicer po njenih besedah izpolnjeni predvsem trije pogoji -– da ljudje pridejo, ko dobijo vabilo, da je kakovost vseh storitev vrhunska, in da je dostopen vsem ljudem pod enakimi pogoji. »Potem lahko uspe tudi to, kar nam je uspelo v Sloveniji,« je dejala.

V okviru programa Dora so po besedah vodje programa Barbare Mihevc Ponikvar v 16 letih, kolikor deluje program, opravili že več kot milijon mamografij, pri tem pa odkrili več kot 6000 primerov raka, od tega 80 odstotkov v zgodnji fazi.

Vesna Marinko: Rak v Sloveniji postaja vse večji izziv. FOTO: Blaž Močnik

Ženske programu po njenih besedah zaupajo in se na vabila dobro odzivajo. Slednje pripisuje temu, da je dobro organiziran, da lahko ženske preko kontaktnega centra hitro dobijo informacije in da izvajalci programa skrbijo, da je okolje prijazno in čim manj bolnišnično.

Glede odzivanja na presejalne programe so sicer udeleženke ugotavljale, da je odzivnost večja pri ženskah kot pri moških, kar je po besedah vodje programa Svit Dominike Novak Mlakar predvsem posledica dejstva, da so ženske bolj pozorne na svoje zdravje.

Register zdravnikov, za katerega pacienti sploh ne vedo

Po oceni Ocvirk vsi trije programi pomembno vplivajo za zmanjševanje raka pri nas. »Rak debelega črevesa in danke bi bil mogoče najpogostejši rak danes, če ne bi imeli Svita,« je dejala. Tudi zaradi Svita je omenjenega raka pri nas občutno manj, predvsem tistega, odkritega v poznem stadiju, je dejala.

Sicer pa sta v Sloveniji trenutno v pripravi dva nova presejalna programa – za odkrivanje raka na pljučih in na prostati. Po besedah strokovne vodje presejalnega programa za raka na pljučih Martine Vrankar v Sloveniji letno za pljučnim rakom zboli 1600 ljudi, 1200 pa jih umre, kar pomeni, da je po umrljivosti na prvem mestu.

Zato si želijo uvesti presejalni program, s katerim bi tega raka bolje obvladovali. Trenutno so v fazi oblikovanja delovne skupine, vzporedno poteka priprava strokovnih smernic in različne analize. »Cilj je, da zmanjšamo umrljivost zaradi raka pljuč za 20 do 25 odstotkov,« je dejala.

Presejalni program za raka prostate pa je po besedah strokovne vodje programa Janka Čarmana v fazi izvajanja pilotnega projekta, v okviru katerega bodo začeli moške med 50. in 69. letom starosti, zaenkrat le v ljubljanski regiji, vabiti na odvzem krvi za določitev vrednosti za prostato specifičnega antigena. Glede na višino vrednosti bodo potem vabljeni na nadaljnjo obravnavo, je povedal.