Med prehladom previdno pri gibanju

Hladnejše vreme prinaša tudi nadležne prehlade, ki so v jesensko-zimskih mesecih ena najpogostejših zdravstvenih težav. A pred vrati so še številni rekreativni dogodki, na katere se številni še posebej pripravljajo. Med virusno okužbo moramo biti zelo previdni pri vadbi, saj sicer lahko škodujemo zdravju, opozarjajo kardiologi.

Kako intenzivno je lahko gibanje oziroma kdaj se mu je bolje odpovedati, je odvisno od obolenja. »Pri manjšem prehladu, ko sta prisotna le nahod in suh kašelj, blaga telesna aktivnost, kot je sprehod v naravi, blagodejno vpliva na imunski sistem in pomaga pri nazalni kongestiji,« pojasnjuje specialist interne medicine, kardiolog dr. Hrvoje Reschner iz Zdravstvenega zavoda Reschner. Pri tem odsvetuje telesno aktivnost v zaprtem prostoru, na primer v telovadnici, da prehlada ne bi prenesli na druge. Posameznik je namreč kužen še najmanj 48 do 72 ur po pojavu simptomov.

Ob akutni virusni okužbi z vročino pa telesna aktivnost povzroča dodaten stres v telesu, zato nikakor ni priporočljiva. Če imamo vročino in telovadimo, se povečuje možnost za dehidracijo in zvišano telesno temperaturo jedra, kar lahko dodatno ogrozi delovanje centralnega živčnega sistema in mišic,« še opozarjajo v zdravstvenem zavodu Reschner, ki zdravstvene storitve zagotavlja tudi zavarovancem Prve Osebne zavarovalnice. V sklopu njene zdravstvene mreže zdaj deluje 140 zasebnih zdravstvenih ustanov.

Postopno do polne obremenitve

Na vprašanje, kako hitro po tem, ko prehlad izzveni, lahko spet varno polno obremenimo telo z gibanjem, sogovornik odgovarja, da pri virusnih okužbah, ki povzročajo simptome od vratu navzgor (nazalna kongestija, kihanje, blago vnetje žrela brez vročine), lahko nadaljujemo z običajno telesno aktivnostjo takoj, ko simptomov ni več.

Kadar pa se pojavi sistemski odziv, kar pomeni, da imamo vročino, bolečine v mišicah, da smo utrujeni in kašljamo, je pristop drugačen. »Treba je počakati najmanj od pet do sedem dni po popolnem okrevanju, preden postopno začnete blago do srednje intenzivno telesno aktivnost. In najmanj 30 dni, preden se lotite zahtevnejše oziroma izčrpavajoče telesne aktivnosti,« poudarja.

Številni virusi, med katerimi so koronavirus, respiratorni sincicijski virus (RSV), ki je zelo pogost povzročitelj okužb dihal pri dojenčkih in majhnih otrocih, EBV (Epstein-Barr virus), CMV (citomegalovirus), virus influenze in parainfluenze ter drugi, namreč lahko povzročijo sistemski vnetni odziv, ki vpliva na več organskih sistemov. Tudi na pljuča in srce, zato telo potrebuje več časa za okrevanje.

Krepkost mišic pa je drugi pomemben dejavnik, ki ga moramo upoštevati pri nadaljevanju telesne aktivnosti. Človek jo začne izgubljati že po petih do sedmih dneh neaktivnosti in že po manj kot dveh tednih neaktivnosti ali počitka lahko opazimo od pet- do desetodstotno zmanjšanje mišične mase. Zato je treba aktivnost začeti postopno. Najprej z blago do zmerno intenzivno aktivnostjo, s katero dosežemo približno 70 odstotkov maksimalne srčne frekvence.

»Če je bil potek virusnega obolenja težji, če smo, na primer, imeli bolečine v prsih ali dispnejo, pa se je smiselno posvetovati z osebnim zdravnikom. V primeru miokarditisa, ki ga je povzročila okužba s koronavirusom, se je treba izogibati telesni aktivnosti še vsaj od tri do šest mesecev,« svetuje dr. Rechner.

Ob tem opozarja: če posameznik po prebolelem virusnem obolenju že med zmerno telesno aktivnostjo začuti težave, kot so omotica, dispneja, če se hitreje utrudi ali ima občutek nerednega bitja srca, mora telesno dejavnost takoj prekiniti in se čim prej posvetovati z osebnim zdravnikom. Ocenil bo, ali je potrebna specialistična obravnava.

Zapleti in preventiva

Reschner sicer še pojasnjuje, da virusna obolenja v splošnem povečujejo tveganje za kardiovaskulne zaplete, bolniki s srčno-žilnimi oziroma kardiometaboličnimi boleznimi pa so bolj nagnjeni k težjemu poteku bolezni. Sistemski vnetni odziv telesa na virusno okužbo lahko pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi povzroči kardiovaskularne zaplete, kot so infarkt miokarda, poslabša se lahko srčno popuščanje, nastanejo lahko tromboembolični zapleti ter maligne motnje ritma.

Pri mlajših, zdravih bolnikih občasno virusna infekcija lahko povzroči vnetje srčne mišice in osrčnika, motnje ritma, v primeru influenze tudi ishemično bolezen srca, poveča se tveganje za tromboembolične dogodke pri okužbi z virusom covida. »Simptomi, na katere moramo biti pozorni in se takoj posvetovati z osebnim zdravnikom, so bolečine v prsnem košu, neredno bitje srca, občutno zmanjšana telesna zmogljivost, otekanje nog in občutek težkega dihanja ob manjših naporih,« našteva kardiolog.

V okviru dodatnega zdravstvenega zavarovanja pri Prvi Osebni zavarovalnici ob kritjih, ki omogočajo hiter dostop do specialistov, operativnih posegov, rehabilitacij in drugega zdravniškega mnenja, po novem ponujajo tudi kritji za medicinske pripomočke in preventivne storitve. »Kritje za preventivne storitve omogoča organizacijo in plačilo različnih preventivnih storitev pri zasebnih izvajalcih z namenom predčasnega odkrivanja tveganja za različna obolenja,« navajajo v Prvi Osebni zavarovalnici.

Predčasno odkrivanje tveganja za srčna obolenja omogočata med drugim ultrazvok vratnih žil, s katerim se ugotavljajo morebitne žilne anomalije, spremembe v žilni steni in ustreznost krvnega pretoka ter merjenje gleženjskega indeksa, ki je preventivna diagnostika srčno-žilnih obolenj, pojasnjujejo.