K nevrologom najpogosteje zaradi glavobolov in migren

Naš odnos do možganov je drugačen kot do večine preostalega telesa, čeprav so temelj našega zavedanja in delovanja. Če so zdravi, ne opozarjajo nase in ne bolijo. Večinoma se jih sploh ne zavedamo – dokler nas ne pustijo na cedilu. O njih smo se na dogodku o zdravju možganov v centru Triglav Lab pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac in nevrologinjo prim. mag. Marijo Šoštarič Podlesnik.

Maja Bresjanac je profesorica na medicinski fakulteti, v raziskavah se trenutno posveča razvoju metod za zgodnjo diagnostiko nevrodegenerativnih bolezni. Poudarja pomen izrabe znanstvenih spoznanj za preventivo pri zdravju možganov, kar je tudi cilj projekta Zdrav duh v zdravi glavi, ki ga vodi v okviru društva za nevroznanost SiNAPSA. Marija Šoštarič Podlesnik pa je specialistka nevrologije. Pri pregledih ugotavlja vzroke težav, ki so povezane z živčnim sistemom, in zagotavlja strokovno oskrbo za izboljšanje posameznikovega zdravja.

Katere so najpogostejše bolezni možganov in katere skupine so najbolj izpostavljene tveganjem?

M. Bresjanac: Bolezni in motenj v delovanju možganov je veliko vrst in vsi smo izpostavljeni tveganjem zanje. V otroštvu so v ospredju razvojne nevrološke motnje: prvič se srečamo s cerebralno paralizo, z motnjami pozornosti in učenja, motnjami avtističnega spektra, nekaterimi tumorji živčevja itn. Pri odraslih so v ospredju glavoboli (npr. migrena), odvisnosti, motnje razpoloženja (npr. depresija), anksiozne motnje, motnje hranjenja, epilepsije, multipla skleroza, osebnostne motnje, psihotične motnje, motnje spanja, somatoformne motnje, možganske kapi in poškodbe možganov. V starosti pridejo v ospredje še nevrodegenerativne bolezni, med katerimi po pogostnosti izstopata alzheimerjeva in parkinsonova bolezen.

Kakšen pomen ljudje pripisujejo zdravju svojih možganov?

M. Bresjanac: Glede na raziskavo slovenskega javnega mnenja iz leta 2022 skoraj 85 odstotkov ljudi pripisuje velik pomen zdravju in delovanju možganov za kakovostno življenje. Skoraj tri četrtine jih ocenjuje, da imajo zadostno znanje o možganih za svoje potrebe, preostanek pa, da ne. Informacij o tem, kako poskrbeti za zdravje tega organa, jih dve tretjini ne išče aktivno, z zanimanjem pa prisluhnejo tem vsebinam, če naletijo nanje.

M. Šoštarič Podlesnik: V zadnjem obdobju smo z izobraževanjem in poučevanjem, kaj vse je mogoče narediti za možgane, dosegli, da se ljudje zavedajo, da lahko veliko naredijo tudi sami. K temu je pripomogel tudi razvoj nevrološke stroke. Zdravljenje možganske kapi je zelo napredovalo in z izobraževanji laične javnosti smo dosegli, da potrebuje bolnik ob prvih znakih možganske kapi čimprejšnjo obravnavo v bolnišnici. Še pomembnejši je vidik preventive proti možganski kapi s prepoznavo in zdravljenjem arterijske hipertenzije in hiperholesterolemije, pri čemer je treba poudariti, da se moramo znebiti slabih navad in razvad, kot sta kajenje ali pretirano uživanje alkohola. Ultrazvok vratnih arterij je ena pomembnejših preventivnih in diagnostičnih preiskav, kjer lahko prepoznamo ateromatozo karotidnih arterij in pravočasno odkrijemo ter razrešimo pomembne zožitve arterij.

Veliko več zanimanja je tudi za demence, kar je povezano z njihovo naraščajočo pojavnostjo zaradi večjega deleža starajočega se prebivalstva. Demenco lahko z zdravili upočasnimo, s tem odložimo čas napredovanja, se pa že pojavljajo nova zdravila, ki bodo morebiti ogroženim mlajšim ponudila boljše rešitve. Pomembno je poučiti ljudi, da vsaka motnja spomina ni demenca.

Kaj lahko vsak posameznik stori za izboljšanje zdravja možganov?

M. Šoštarič Podlesnik: Pomembno se je odpovedati razvadam, kot so kajenje, pretirano uživanje alkohola in nedovoljenih substanc, se redno in kakovostno prehranjevati, poskrbeti za kakovosten spanec, se dovolj in primerno gibati, velik pomen ima kognitivna dejavnost, da ostanemo družabna bitja in znamo obvladovati stres. Zavedati se moramo, da posledice nastanejo kasneje v življenju, četudi se razvadam in nezdravemu načinu življenja prepustimo samo za nekaj let. Ob vseh elektronskih napravah, ki nas obkrožajo, pozabljamo na pogovore, igre, ples in glasbo.

Za tiste, ki že imajo kakšno bolezen, povezano z možgani, je pomembno, da ob naštetem tudi jemljejo zdravila. To ni vedno samoumevno. Zdravila lahko zadržijo napredovanje določenih bolezni, omogočajo, da se pri bolniku odložijo hudi zapleti, bolezni lahko ostanejo stabilne, brez večjega napredovanja več let. Pomembno je tudi, da se odzovemo na vabila nacionalnih presejalnih preiskav za zgodnjo prepoznavo različnih rakavih bolezni.

Kako pogosti so obiski ambulante zaradi migren in glavobolov ter kateri so glavni vzroki za to?

M. Šoštarič Podlesnik: Vzrok za več kot polovico obiskov v nevroloških ambulantah so primarni glavoboli. Največ je migren in tenzijskih oziroma, kot jim tudi rečemo, stresnih glavobolov. V tem primeru lahko največ naredimo, če spremenimo način življenja, premagamo stres ali poskrbimo za zdrav, sproščen način življenja z dovolj gibanja in sproščanja v naravi. Pomagajo lahko tudi nemedikamentni načini zdravljenja. Migrene imajo veliko sprožilcev, ki se jim lahko vsaj delno izogibamo. Mednje lahko prištejemo čokolado, pretirano pitje kave, uživanje preveč pikantne hrane, različne vrste sirov, sledijo razvade kajenja in uživanja alkohola, neprespane noči, dolge vožnje, izpostavljenost hrupu, soncu in neprijetnim vonjavam itd.

Preveliko in nekontrolirano uživanje analgetikov ter drugih zdravil z leti povzroči tveganje za glavobole. Težave postanejo kronične in zato slabše obvladljive. Preventivno zdravljenje je ob kakršni koli kronični bolečini izjemnega pomena, bolnike pa je treba poučiti o njegovi pomembnosti. V Sloveniji so razpoložljiva najnovejša zdravila, ki bi morala pri zdravljenju migren in glavobolov zaradi tarčnega delovanja, varnosti in zelo dobre učinkovitosti dobiti vodilni položaj med predpisanimi zdravili.

Kaj se dogaja v možganih, ko nas je strah, ko smo negotovi, tesnobni?

M. Bresjanac: Ob izzivih, ki povzročajo stres in s katerimi se srečujemo vsak dan, se aktivirajo številni procesi v organizmu, ki vključujejo spremembe v delovanju možganov, avtonomnega živčevja, hormonskih žlez in imunskega sistema. Kot odziv na čustvene ali telesne stresorje se aktivira predel, ki mu rečemo hipotalamus. Ta aktivira simpatični del avtonomnega živčevja, ta pa nas prek učinkov na srce, žile in presnovo spravi v stanje pripravljenosti na beg ali boj: srce nam razbija in čutimo vznemirjenje. Obenem hipotalamus spodbudi hipofizo, da izloča hormon kortikotropin, ki po krvi doseže skorjo nadledvične žleze in sproži izločanje stresnega hormona kortizola. Ta ima počasnejše, a dolgoročno pomembne vplive na telo in možgane.

Stres je lahko pozitiven, kadar smo izzivu kos, doživimo uspeh in se iz izkušnje naučimo, kako se odzvati v prihodnje. Drugače pa je, ko nas ogrozijo okoliščine, ki presegajo naše zmogljivosti, ali kadar grožnja dalj časa ne pojenja. Tedaj postopoma pridejo v ospredje negativni učinki stresa na organizem, ki se kažejo v motnjah presnove, slabšem srčno-žilnem in nevrološkem zdravju. Kronično zvišanje kortizola v krvi med drugim slabi učenje in spomin, zavira delovanje imunskega sistema, kvari mišično-skeletni sistem, prispeva k povečanju telesne mase, krvnega tlaka in maščob v krvi.

Kakšen je pomen kakovostnega spanja, spočitosti ter kombinacije gibanja in zdrave prehrane?

M. Bresjanac: Kakovosten spanec je del zdravega življenjskega sloga. Kadar ga uresničujemo v kombinaciji z ustrezno količino gibanja in zdravo prehrano, smo na najboljši poti k ohranjanju zdravja in dobrega počutja.

Spanec ni pasivno stanje odklopa možganov, ampak je visoko organizirano stanje, ki vključuje usklajeno delovanje nevralnih omrežij. Spanje vpliva na številne procese v telesu: med njim se utrjujejo spomini, spreminja se izločanje hormonov, delovanje prebave, frekvenca dihanja in utripanja srca, prihaja pa tudi do nehotenega krčenja mišic. Čeprav se nam morda zdi, da po uspavanju noč preživimo v stanju globokega sna, ki šele proti jutru postopoma preide v budnost, se faze spanja izmenjujejo: en spalni cikel, ki povprečno traja 90 minut, vključuje prehod iz plitvega v globok spanec, ki mu sledi prehod v obratni smeri in zaključek s tako imenovano REM-fazo spanja. V idealnih razmerah bi za krepčilni spanec v povprečju potrebovali od štiri do šest spalnih ciklusov na noč.

Posledice pomanjkanja kakovostnega spanja se kažejo v motnjah razpoloženja, spomina in pozornosti, v motnjah delovanja imunskega odziva, v slabšem srčno-žilnem zdravju, neurejeni presnovi in slabšem zdravju možganov. Skrb za ustrezen spanec je odlična naložba za ohranjanje in krepitev zdravja možganov in celotnega organizma. Pri tem sta doslednost in vztrajnost ključ do uspeha, saj dolgoročne koristi ne moremo pričakovati čez noč.