Preprečili na tisoče obolelih in umrlih za rakom debelega črevesa in danke

Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke, že petnajst let rešuje življenja Slovencev in Slovenk. V tem času je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odkritih več kot 4.100 primerov raka debelega črevesa in danke, 60 odstotkov v zgodnejših, bolj ozdravljivih stadijih.

Slovenski moški z rekordnim deležem smrti zaradi raka

Poleg tega, da je program Svit od leta 2009, kar se izvaja, preprečil številne smrti, je ljudi ves čas tudi ozaveščal o raku in jih spodbujal k skrbi za preventivo, pravijo na NIJZ. Zanj so se odločili zaradi skrb zbujajočega števila na novo odkritih primerov in smrti zaradi raka debelega črevesa in danke, po petnajstih letih pa velja za enega najuspešnejših javnozdravstvenih programov pri nas. Uspeh programa Svit pripisujejo tesnemu sodelovanju strokovnjakov in celotnih timov s področij javnega zdravja, gastroenterologije, patologije, družinske medicine, zdravstvene nege, abdominalne kirurgije, radiologije in drugih. Ali kot dodajajo na NIJZ: »Presejalni program je postal odličen primer, kako lahko z usklajenim delom dosegamo visoko stopnjo učinkovitosti in zaupanja v javnozdravstvene storitve.« »Program Svit ni le presejalni program,« še poudarjajo, »ampak zgodba o skupnem prizadevanju za bolj zdravo Slovenijo.« Kot takega ga ob domačih prepoznavajo tudi tuji strokovnjaki.

V evropskem vrhu

Preden so naši onkologi uvedli organizirano populacijsko presejanje, je bil rak debelega črevesa in danke prvi najpogosteje odkriti rak tako pri moških kot pri ženskah, njegovo breme pa je bilo med najvišjimi v Evropi. Po podatkih Registra raka oziroma publikacije, ki je izšla ob deseti obletnici programa Svit, se je incidenca raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji povečevala od leta 1950. Leta 2007 je bil rak na debelem črevesu in danki drugi najpogostejši rak ob upoštevanju obeh spolov, letno je za njim zbolelo približno 1400 ljudi, pogosteje so zbolevali moški. Stroka je takrat opozarjala tudi na stadij, v katerem so odkrili raka, saj je bila večina primerov odkrita v napredovali obliki. V obdobju 2005−2009 je bil rak na debelem črevesu in danki v manj kot 15 odstotkih odkrit v lokalno omejeni obliki, še navaja Register raka, kar se je odražalo v visoki stopnji umrljivosti, slabi kakovosti življenja bolnikov in visokih stroških zdravljenja.

Po pogostosti raka med mladimi Slovenija pri vrhu

Po podatkih iz publikacije Onkološkega inštituta o raku v Sloveniji v letu 2009, je v omenjenem letu za katerim koli rakom zbolelo 12.226 ljudi, 6.602 moških in 5.624 žensk, umrlo pa 5.787 ljudi, od teh 3.260 moških in 2.527 žensk. Kožni rak z izjemo melanoma, raki debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojke so takrat predstavljali 59 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni. V dobrega pol stoletja, to je od leta 1950 do 2009 se je groba incidenčna stopnja raka pri slovenskih moških povečala za 546, pri ženskah pa za 326 odstotkov.

Številke so rešena življenja

V 15 letih delovanja Programa Svit je bilo odkritih več kot 4.100 primerov raka debelega črevesa in danke, 60 odstotkov v zgodnejših, bolj ozdravljivih stadijih, navaja NIJZ. Poleg tega je bilo odstranjenih več kot 31.700 predrakavih sprememb. Z drugimi besedami: preprečili so na tisoče potencialnih primerov raka. »Številke niso le podatki,« poudarjajo na NIJZ, »temveč pomenijo rešena življenja in izboljšano kakovost življenja za številne posameznike in njihove družine.«

Program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki deluje že 15 let. FOTO: Alešš Černivec

Po podatkih Registra raka je bil rak debelega črevesa in danke v letu 2021 četrti najpogostejši rak v Sloveniji. Redno sodelovanje v presejalnem programu omogoča zgodnje ukrepanje, ki vodi do manj invazivnih zdravljenj in boljših prognoz, poudarjajo na NIJZ.

Cilj programa je s preprostim testom med navidezno zdravimi osebami med 50. in 74. letom starosti ugotoviti prikrite sledi krvavitev v blatu. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa napotijo na kolonoskopski pregled, kjer ugotovijo vzrok krvavitve. Če med kolonoskopijo odkrijejo spremembe na steni debelega črevesa in danke, jih v večini primerov odstranijo že med preiskavo, s čimer preprečijo nastanek ali napredovanje raka.

In kako naprej?

»Še naprej si bomo prizadevali za doseg 70-odstotne odzivnosti, kar bo pomenilo še več rešenih življenj,« zatrjujejo na NIJZ in kot enega poglavitnih izzivov omenjajo zmanjševanje razkoraka med odzivnostjo moških in žensk. Moški so namreč trenutno manj pripravljeni sodelovati v programu. Nadaljevali bomo ozaveščanje, izboljševanje dostopnosti programa in uvajanje novih tehnologij za še natančnejše in hitrejše odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb.