Z belo knjigo nezadovoljni v politiki in vojski

Ljubljana – Strokovnjaki so leto dni pripravljali belo knjigo o obrambi, ki priporoča dokončanje profesionalizacije vojske, ob predstavitvi krovnega usmerjevalnega dokumenta za prihodnji razvoj vojske so naleteli na politično okolje, ki si želi vrnitve naborništva. Glede na sedanje trende kritiki očitajo beli knjigi preveč ambiciozne cilje pri povečevanju števila vojakov v prihodnjih letih, pogrešajo pa več usmerjenosti v tehnološki razvoj.

V hitro spreminjajočem se varnostnem okolju, ki ga kroji tudi globalizacija, poleg tveganj konvencionalnega in nekonvencionalnega izvora v ospredje vse bolj prihajajo tveganja hibridnih groženj. Torej delovanj v širšem družbenopolitičnem, ekonomsko-finančnem, obveščevalnem, informacijskem in medijskem spektru. To je bilo v grobem izhodišče, na katerem so pisci zasnovali belo knjigo obrambe Slovenije. Knjigo priporočil za prihodnje strateške in usmerjevalne dokumente so predstavniki ministrstva za obrambo danes predstavili javnosti.

Kaj vse ogroža Slovenijo

Varnostna tveganja za Slovenijo so predvsem nestabilna območja, ki jih zaznamujejo notranji konflikti, nedelujoča oblast, korupcija, revščina, pomanjkanje virov, degradacija obdelovalnih površin in demografska rast. Vse to so plodna tla za razvoj radikalizma, terorizma, kriminala in množičnih nelegalnih migracij. Varnostne razmere lahko zaostrijo tudi posledice podnebnih sprememb, hitrost in obseg gibanja prebivalstva pa povečujeta tudi epidemiološka tveganja.



Krepitev radikalizacije na Zahodnem Balkanu ter povečevanje vpliva Rusije in nekaterih držav Bližnjega vzhoda na tem območju je tudi skrbela pisce bele knjige. Ocenjujejo, da je ob poslabšanih razmerah Slovenija, zaradi svojega geostrateškega in geopolitičnega položaja, lahko izpostavljena hibridnemu delovanju, napadom na kritično infrastrukturo, terorizmu, migracijskim pritiskom ter tudi morebitnim vojaškim grožnjam.

Premalo sredstev za vojsko je tudi varnostno tveganje

Ob včerajšnji predstavitvi bele knjige je največ kritik letelo na predstavljene dolgoročne kadrovske cilje. Ob sedanjih trendih, ko vsako leto vojsko zapusti približno dvakrat več ljudi, kot se jih odloči za delo v uniformi, se je zdelo načrtovano povečanje števila pripadnikov stalne sestave na 8000 in števila pogodbenih rezervistov na 2000 težko dosegljiv cilj tako publiki z desne kot z leve strani politične mavrice. Državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc se ni mogla izogniti vprašanjem o vrnitvi naborništva. Dejala je, da je Slovenska vojska 17 let svojo strukturo, zmogljivost in kader prilagajala zastavljeni profesionalizaciji, ki srednjeročno ostaja cilj vojske, predlog o ponovni uvedbi naborništva pa trenutno ocenjuje za prenagljen.

Iztok Prezelj, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost na katedri za obramboslovje ljubljanske fakultete za družbene vede, pa pri razpravi o predlogu za ponovno uvedbo naborništva svetuje vrnitev na začetek, k vprašanju, kaj Slovenijo najbolj ogroža. Po njegovi oceni prvo mesto med grožnjami predstavljajo kibernetski napadi in organizirani kriminal. Sledijo grožnje radikalizacije v družbi, v ta sklop Prezelj prišteva grožnje razvoja islamskih radikalizmov, vard, vaških straž in napadov desničarskih skrajnih skupin, a na nobeno od njih ni mogoče ustrezno odgovoriti z naborniško vojsko. Tveganje vojaške grožnje državi ocenjuje kot šibko, vendar pri ocenjevanju teže te grožnje Prezelj svetuje veliko previdnost in pogled nenehno usmerjen k varnostnemu položaju na nestabilnem Balkanu in v nemirni Ukrajini. »Med ključne vire ogrožanja naše varnosti dolgoročno prištevam tudi vojsko s pomanjkanjem sredstev. Ta je posledica tega, da so naši odločevalci več let živeli v nekakšnem mehurčku, kjer se jim je zdelo vlaganje v razvoj vojske odvečno in so tako naše oborožene sile privedli do ravni, ki nikakor ne more biti za zgled nikomur v zvezi Nato,« opozarja Prezelj.

Kibernetska varnost na papirju tako, v resnici drugače

Kibernetski napad lahko katerokoli državo kadarkoli ohromi, tega se zavedajo tudi v manj razvitih državah od Slovenije, zato so v preteklosti že veliko vložile v razvoj zmogljivosti za kibernetsko obrambo. V Sloveniji se zdi, da dlje od številnih besed na to temo še nismo prišli. Medtem ko se pojma naborništvo ali naborniški na 44 straneh bele knjige ne pojavita niti enkrat, se kar 32-krat pojavi pojem kibernetski. Na seznamu 20 ukrepov za uresničitev priporočil iz bele knjige je na zadnjem, 20. mestu, tudi naloga »v nacionalnem sistemu kibernetske varnosti vzpostaviti celovit sistem upravljanja kibernetske obrambe v obrambnem resorju«.

Stanje Slovenije na tem področju kaže nacionalni indeks kibernetske varnosti, kibernetska varnost naše države se uvršča na 38. mesto, tik za Hrvaško, deset mest za Ukrajino, 15 za Gruzijo in kar 24 mest za Srbijo. Najvišje indekse kibernetske varnosti dosegajo Grčija, Češka in Estonija, dno lestvice 149 držav si delita Južni Sudan in Kiribati, tik nad njima pa je kibernetska varnost države Tuvalu.