Vsak otrok bi moral vedeti kaj o demenci

V zadnjih dveh letih je Slovenija dobila strategijo za obvladovanje demence in akcijski načrt, vzpostavila kar 55 demenci prijaznih točk po državi in je tudi nasploh že precej odpravila stigmo, ki se je držala te bolezni. Ob današnjem svetovnem dnevu demence pa so strokovnjaki poudarili, da pričakujejo več posluha od politikov za uresničevanje drugih pomembnih vzvodov za obvladovanje bolezni.
 

V svetu vsake tri sekunde nova demenca

"V svetu zboli za demenco vsake tri sekunde ena oseba," je povedala Štefanija Lukič Zlobec, predsednica društva Spominčica. V Sloveniji se bo v naslednjih dveh desetletjih število obolelih za demenco zaradi staranja prebivalstva povečalo za trikrat; namesto zdajšnjih približno 32 tisoč bo več kot 90 tisoč obolelih. Še trikrat toliko bo svojcev in drugih skrbnikov, ki bodo potrebni obolelim. Če ne bodo dovolj dobro organizirane ustrezne službe, bodo morali zapuščati delovna mesta, da bodo lahko skrbeli za obolele sorodnike. Težava že zdaj ni zanemarljiva in se bo še povečevala.
 

Več kot 200 vrst demenc

Za demencami - obstaja jih več kot 200 vrst - zboli vsak peti po 65. letu starosti. V svetu je tako že več kot 49 milijonov obolelih, dobrih 32 tisoč pa tudi v Sloveniji. Bolezni se (zaenkrat) ne da preprečiti in ne ozdraviti. Raziskovanje učinkovin, ki bi preprečile nalaganje škodljivih beljakovin v celicah, kar povzroči demenco, se do zdaj ni izkazalo za uspešno. V teku so raziskave še treh učinkovin, ki so zdaj v tretji fazi preskušanja. Zdravniki upajo, da se bo katera izkazala za pozitivno in bo odprla pot možnosti zdravljenja bolezni.
 

Prvi znaki demence

Znaki demence so postopna izguba spomina, iskanje pravih besed pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, neskončno ponavljanje istih vprašanj, spremembe čustvovanja in razpoloženja ter izogibanje družbi. O bolezni govorimo, kadar so znaki tako pogosto pojavljajo, da so moteči za vsakodnevno življenje. Že ob blagih znakih je treba k osebnemu zdravniku, ki bo morda ugotovil, da gre le za stres ali depresijo, saj se tudi ob stresu pojavljajo nekateri od naštetih znakov. Če pa bo s preiskavami potrdil demenco, bo bolnika napotil k specialistu. Bolnik bo dobil tudi zdravila za upočasnitev bolezni.
 

Pol ure hoje na dan odžene demenco stran

Za obolele z demenco je izjemno pomembno, da čim dlje opravljajo vsakodnevne dejavnosti samostojno, zato je najbolje, da ostanejo čim dlje na svojih domovih, v okolju, ki so ga vajeni. Z bolniki je treba biti prijazen, govoriti prijazno in mirno ter jih pri tem gledati v oči, uporabljati kratke in jasne stavke, treba je biti potrpežljiv, se ne prepirati in jih ne siliti v stvari, ki jih ne marajo. Torej tako, kot bi bilo dobro tudi sicer komunicirati z vsemi ljudmi. Ko ne gre več na domu, obolele za demenco sprejemajo v domovih upokojencev.
Demenco je možno z zdravim načinom življenja odložiti. Strokovnjaki na prvem mestu poudarijo, da se je treba izogibati kajenju, se zadosti gibati in se izogibati stresu. Priporočajo telesne aktivnosti, če ne drugega, vsaj 30 minut hoje vsak dan. Pomembna je zdrava prehrana: veliko zelenjave, sadja, zdravje maščobe in proteini, ribe, oreščki, olivno olje in se nasploh ravnati po mediterantskem načinu prehrane. Vsakodnevna umska aktivnost (predvsem učenje tujih jezikov, branje, miselne igre) pripomore k ohranjanju prožnosti možganov. Ne gre pozabiti na velik pomen kakovostnega spanja in druženje z ljudmi. Našteto zmanjšuje možnost pojavljanja (vseh) bolezni, ne samo demenc.
 

Spominske klinike prihodnosti

"Slovenska politika je naredila v zadnjih dveh letih pomemben korak: od 194 držav v svetu jih je le 30 sprejelo strategijo za obvladovanje demence. Čaka nas še uresničitev ciljev, zapisanih v strategiji in v akcijskem načrtu," je dejal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, skupaj s doc. dr. Milico Kramberger (oba z nevrološke klinike UKC Ljubljana) vodilni slovenski zdravnik na področju demenc. Med največjimi težavami je izpostavil domove upokojencev, največkrat zadnjo postajo bolnikov z demenco.



Po besedah dr. Pirtoška so zaposleni v domovih upokojencev izčrpani, podplačani in premalo cenjeni. Skrb za bolnike z demenco zahteva namreč posebna znanja in napore, v domovih upokojencev pa sta pogosto čez noč le dve zaposleni za oskrbo sto in več stanovalcev. Po odprtju spominskih točk za demenco, namenjenih predvsem obolelim in njihovim svojcem, je zdaj na vrsti organizacija spominskih klinik v večih slovenskih mestih, v katerih bodo ustrezni strokovnjaki. Stroka si želi tudi več sodelovanja med ministrstvom za zdravje, za delo in za šolstvo. In, seveda, Slovenija nujno potrebuje zakon o dolgotrajni oskrbi. S sprejetjem tega zakona odlaša že več kot dve desetletji.
 

O demenci za policiste, trgovce in gasilce

Demenca je bolezen, ki že danes "obvladuje" številne družine. "Demenca zadeva vse nas. Ali bomo zboleli za demenco sami ali pa kdo od naših najbližjih. Najbolje bi bilo, če bi se o demenci in sporazumevanju z obolelimi učili že učenci v osnovnih šolah," meni Zdenka Čebašek Travnik, psihiatrinja, predsednica zdravniške zbornice.



Na pomen učenja je opozorila tudi Štefanija Lukič Zlobec. Lani je ministrstvo za zdravje prvič namenilo za izobraževanje o demenci 800 tisoč evrov. Koga vse je treba izobraziti? Pogosto se prvi srečajo z dementnimi osebami policisti, trgovci, lekarnarji, gasilci, sosedje. Vsi ti bi se morali seznaniti z znaki, ki se pojavijo pri bolnikih z demenco, z načinom sporazumevanja in ravnanja z obolelimi. "Prepoznati je treba, kdaj kupec krade, kdaj pa je morda bolan. oseba z demenco odide pogosto kar mimo blagajne, ne da bi plačala, ali v trgovini mimogrede kaj poje," je opisal težavo Pirtošek.
 

Slovenci v raziskavah

Zdravnika nevrologa z nevrološke klinike sta zagotovila, da so bolnikom v Sloveniji na voljo vsa zdravila, ki obstajajo za upočasnitev demence. Slovenija pa je vključena tudi v raziskave. Ne zadevajo samo molekul v celicah - v te je vključenih 11 slovenskih bolnikov -, pač pa tudi družbo, je povedal dr. Pirtošek.

"Pred štirimi leti smo skupaj s štirimi evropskimi centri iz Nizozemske, Švedske, Španije in Nemčije zastavili projekt, v katerem ugotavljamo, kakšni načini so najbolj primerni za obravnavo bolnika z demenco," je pojasnila dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja iz UKC Ljubljana..



Prvi način je odprta hiša, ki je vzbudila v Sloveniji veliko zanimanje. Kar 500 ljudi se je oglasilo na nevrološki kliniki, da bi testirali svoje spominske sposobnosti; pregledali so jih 100. Prav tako 500 se jih je testiralo preko spleta; izmed teh so jih na kliniko poklicali in jih pregledali 30. Manj uspešno se je izkazalo sodelovanje bolnikov pri družinskih zdravnikih; bolnikom, ki so prišli k njim zaradi drugih težav, so ponudili teste za motnje spomina, a so jih v glavnem odklanjali. Krambergerjeva pripisuje to nepripravljenost na nepričakovani test in hitenju. Bolnike pa so skušali zajeti tudi v centru za diabetes v UKC, saj so oboleli za sladkorno boleznijo bolj dovzetni tudi za demenco. Pilotni projekt se bo zaključil čez leto dni; takrat bodo znani tudi rezultati.