Vodstvo 2TDK: Zamude pri gradnji drugega tira ne bo

Generalni direktor 2TDK Matej Oset je včeraj številnim novinarjem 200 metrov pod zemljo, ob kraški jami št. 66, zagotovil, da zamude pri dokončanju glavnih cevi predorov ne bo, da bo torej proga zgrajena do konca leta 2025, kot je vodstvo 2TDK obljubilo ob nastopu funkcije marca 2023. Toda Osetu oporekajo številni poznavalci, pa tudi člani projektnega sveta za civilni nadzor, ki trdijo, da bo dokončanje drugega tira zamudilo vsaj nekaj (seveda ne usodnih) mesecev.

Do tega mesta pred predorom Škofije so delavci SŽ ŽGP postavili tračnice na betonske pragove, od tod jih bodo na togo podlago. Foto Jože Suhadolnik

Še pred nekaj tedni smo na podlagi informacij iz 2TDK poročali, da bo dokončanje nove železniške proge od Divače proti Kopru zamujalo nekaj mesecev. Problema sta bila dva: po eni strani je imel turški izvajalec Yapi Merkezi težave s podizvajalci, ki so imeli finančne težave. Še večji problem so povzročile večje kraške jame, ki so jih odkrili aprila in maja, le nekaj mesecev pred končnim prebojem obeh najdaljših predorov. Včeraj pa je generalni direktor 2TDK Matej Oset dejal, da bodo zapleti, ki so nastali zaradi kraških jam, sicer res terjali dodatna dela in bodo vzela nekaj časa, vendar ta ne bodo bistveno ovirala del na glavni cevi in s tem zastavljenega roka. Morda bodo vplivala na nekoliko (mesec ali dva) kasnejše dokončanje servisnih cevi. Zato 2TDK izjavlja, da ostajajo pri roku, ki so ga obljubili ob svojem nastopu.

Problematična je predvsem jama št. 80

Problematične so predvsem tri kraške jame od skupno odkritih 88. Za jamo št. 76 v prvem predoru (Lokev) so prav te dni dokončali projektantsko rešitev, da bodo delavci Kolektorja CPG in njihovi podizvajalci (Euroasfalt Sarajevo) v kratkem lahko nadaljevali delo in izdelali 26-metrski viadukt s prednapeto konstrukcijo. Večji problem sta jami št. 66 in št. 80 v predoru T 2 (Beka). Tudi za jamo št. 66 so pred kratkim našli projektantsko rešitev in bodo turški delavci kmalu lahko nadaljevali izdelavo ločnega mostu, dolgega 25 metrov. Za jamo št. 80 pa rešitve še ni. Projektant Peter Jemec je povedal, da gre za zelo zahteven primer premoščanja, saj teren ni omogočil enostavne rešitve. »V vsakem primeru gre za posebnost v svetovnem merilu, saj drugod v takih kraških jamah enostavno zgradijo velike nasipe in s tem seveda zasujejo (uničijo) velik del jame. Po vseh doslej opravljenih raziskavah vemo, da bo tukaj treba zgraditi 40 metrov dolg premostitveni objekt, ki ga bo podpirala ločna konstrukcija, uprta v trdne skale pod predorom, ali pa več mikropilotov. Predvidevam, da bodo izvajalci lahko čez dva meseca začeli še gradnjo mostu v tej najzahtevnejši jami,« je dejal Jemec.

Rešitve za premagpovanje kraških jam s predori  so menda unikatne. Fotografije Jože Suhadolnik

Matej Oset je dejal, da gre za unikum, s kakršnim so se prvič srečali tako projektanti kot tudi krasoslovci in izvajalci, zato gre hkrati za pridobivanje zelo dragocenih izkušenj v tako zahtevnih podzemnih kraških razmerah. Dokončanje projekta po njegovih besedah ne bo bistveno zamujalo, ker bodo ta del premostitev opravljali vzporedno z drugimi deli. »Za takšne kraške pojave je v investicijskem programu 31 milijonov evrov rezervacij. Doslej smo porabili za vse druge kraške pojave kakih pet milijonov evrov. Izvajalci bodo seveda lahko uveljavljali dodatne stroške, ker gre za dodatna dela. O časovnih odstopanjih ne moremo govoriti, četudi vemo, da bo samo gradnja 40-metrskega mostu vzela tudi od štiri do pet mesecev.«

Prve tračnice nove proge od Koprra proti Divači. Zunaj predorov in viaduktov bo za nekajmanj kot 4 kilometre tračnic postavljenih klasično na betonskih pragovih. Foto Jože Suhadolnik

Polagajo tračnice od Kopra proti Črnemu Kalu

Hkrati z zaključevanjem del v dveh najdaljših predorih že intenzivno potekajo dela na tretjem sklopu, ki so jih že septembra začeli na koprski strani. Od 1,2 kilometra izvlečnega tira so do predora T 8 (Škofije) oktobra položili že 400 metrov tirov novih tračnic na klasičen način, na betonskih pragovih, položenih na nasutju iz utrjenega tolčenca. Prihodnji teden bodo tik pred predorom Škofije v smeri proti Divači začeli polagati tire na togi podlagi. Od Dekanov do Črnega Kala (torej do predora Beka, nekaj manj kot deset kilometrov) bodo tračnice položili do sredine leta 2025. Od Črnega Kala do tirov na divaški strani (13 kilometrov) pa bodo morali zelo hiteti, če jih bodo hoteli položiti do konca leta 2025 in še prej dokončati v uvodu omenjene premostitve v treh kraških jamah. Po besedah vodje projekta tretjega sklopa Marjana Zaletelja bo na togi podlagi kar 23 kilometrov tračnic. Na koprski strani je položenih že 1,6 kilometra tračnic (in tudi prvi stebri za vozno mrežo), na divaški strani pa že 500 metrov na klasični podlagi z betonskimi pragovi.

Nove tračnice na novi progi Foto Jože Suhadolnik

Znanstveni sodelavec z Inštituta za raziskovanje krasa Mitja Prelovšek je povedal, da poskušajo projektanti in izvajalci pri odkritju kraških jam zagotoviti kar najbolj sonaravne ukrepe, saj so jame na območju Nature 2000. Predorogradnja ne sme vplivati na hidrološki režim ne na slovenski ne na italijanski strani. »V štirih jamah smo odkrili malo živali preprosto zato, ker v njih (tako globoko pod zemljo) ni dovolj hrane. Nekaj kapnikov smo strokovno odstranili in jih namenili za raziskovanje krasa in pedagoške ter raziskovalne namene. Kar je zunaj predorskih cevi, so izvajalci zaščitili s slepimi opaži in jih poskušali ohraniti. Omenjene premostitve so res unikum, saj zagotavljajo takšne ukrepe, ki so naravovarstveno in vodopreskrbno čim bolj primerni.«

V 2TDK še ne vedo za uredbo o dopolnjenem DPN

Potem ko je državni zbor skoraj soglasno sprejel dopolnjen zakon o drugem tiru in s tem prenesel investitorstvo na levi tir z DRSI na 2TDK, je vlada sprejela tudi uredbo o dopolnitvi državnega prostorskega načrta za vzporedni tir. Vendar za to uredbo Matej Oset včeraj še ni vedel, čeprav si marsikdo prizadeva, da bi na podlagi uredbe 2TDK začel pripravo dokumentacije za gradbeno dovoljenje, kot ga napovedujeta ministrstvo in vlada. Vzporedni tir naj bi stal približno 400 milijonov, največji strošek bodo trije viadukti (še enkrat Glinščica, Gabrovica in Vinjan) in seveda tračnice ter preostala infrastruktura za vožnjo vlakov.