Čas za praznovanje na tiru Divača–Koper

Tri leta po začetku gradbenih del je več kot tisoč delavcev, inženirjev in projektantov, ki se spopadajo z največjim infrastrukturnim projektom v državi, včeraj upravičeno praznovalo. Marsikdo ni verjel, da jim bo to na novi progi Divača–Koper uspelo, vendar so v manj kot treh letih prebili 37,4 kilometra predorskih cevi, katerih večina poteka po zelo zahtevnem kraškem podzemlju. To je več predorov, kot so jih prej v 30 letih izkopali na celotnem avtocestnem omrežju v državi. Toda naloga še ni končana.

Direktorji projekta in izvajalskih podjetij, med njimi tudi vodja predstavništva EIB v Sloveniji Simon Savšek.. Foto Črt Piksi

Na včerajšnji slovesnosti ob preboju še zadnjih predorskih cevi na drugem tiru je več slavnostnih govornikov in predstavnikov graditeljev potrdilo besede direktorja 2TDK Marka Brezigarja, ki je povedal: »Uspešno prebitje desetih predorov in njihova dosedanja dograditev v treh letih sta dokaz, da smo v Sloveniji sposobni izpeljati velike infrastrukturne projekte od začetka, ko se pridobivajo finančna sredstva, do konca, ko je treba takšen projekt tudi uresničiti.« Direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli pa je dodal, da je izvedba takega projekta dokaz inženirskih in gradbenih sposobnosti in predragocen vir inženirskega znanja. Sprejet je tudi dogovor med izvajalci prvega in drugega sklopa ter izvajalci tretjega sklopa, kako bodo usklajevali delo, ko bodo eni še zaključevali dela iz prvih dveh sklopov, drugi pa že polagali tire, vozno mrežo in signalnovarnostne naprave.

Pot do morja bo z vlakom krajša za skoraj pol ure

Nova proga med Divačo in Koprom je dolga 27,1 kilometra, premaga 430 metrov višinske razlike, tri četrtine proge je v predorih, zato govorimo o predorski progi. Omogočala bo, da bo po njej vozilo 212 vlakov na dan namesto zdajšnjih 90, razdalja po tirih med Divačo in Koprom se bo s 45 kilometrov skrajšala na 27 kilometrov, to pa pomeni vsaj 25 minut krajši čas vožnje. Toliko bo tudi krajši čas vožnje med Ljubljano in morjem.

Najbolj zaslužne predstavnike podjetij so nagradili s svedri, ki so prevrtali zadnjo steno predorskih cevi. Škarje pa so simbolično prerezale trak ob uspešno zaključeni etapi gradnje. Foto Črt Piksi

Generalni direktor državnega podjetja 2TDK Matej Oset se je posebej zahvalil vsem delavcem, ki so prispevali k dosedanji uspešni dograditvi proge, zlasti družbam Kolektor CPG, Yapı Merkezi in Özaltin. Poleg njih je na projektu delalo in še dela več deset podizvajalcev. »Opravili so res izjemno delo. Celoten projekt je bil precejšen organizacijski zalogaj, saj je bilo v nekem času odprtih 14 delovišč, na gradbiščih pa je delalo več kot 1000 delavcev 24 ur na dan vse dni v tednu, vse leto,« je povedal Matej Oset in dodal številne izzive, ki so ogrožali potek del: spopadali so se z zelo hudo sušo, s požari na Krasu, številni turški delavci so odšli domov, ker je Turčijo leta 2023 prizadel hud potres, tu sta bili še pandemija in kriza zaradi vojne v Ukrajini, ki je vplivala na velike podražitve materialov, energentov in delovne sile.

drugi tir številke Foto Zx Igd

Marko Brezigar je opozoril na velika tveganja pri zahtevnem delu pod zemljo: »Veseli me, da pri tako nevarni gradnji ni bilo večjih poškodb delavcev. Prepričan sem, da je to tudi rezultat dobrega načrtovanja, upoštevanja vseh varnostnih standardov in skrbnega dela vseh vpletenih.« Povedal je, da so načrti predvidevali 110 kraških jam, zdaj vedo, da jih je bilo 86. Povsem nepričakovano in edinstveno hkrati je, da se dva dela predora Beka združita prav v veliki kraški jami, na koncu dela, kjer bi moralo priti do preboja. Zdaj so izvajalci pred zahtevno nalogo, da v jami zgradijo približno 30 metrov dolgo premostitev med obema deloma predorske cevi, vendar je vodstvo 2TDK zagotovilo, da se dokončanje del zaradi tega ne bo zavleklo.

Skoraj 2000 tovornjakov
na dan bo manj na cestah

Marko Brezigar je dodal izjemen pomen, ki ga bo imel drugi tir na varovanje okolja. Med drugim bo omogočil razbremenitev ceste za 600.000 do 800.000 tovornjakov na leto ali skoraj 2000 na dan. Vodja predstavništva Evropske investicijske banke v Sloveniji Simon Savšek je pomen tira ponazoril z dejstvom, da cestni promet v Evropi prispeva 70 odstotkov toplogrednih plinov, železniški pa manj kot odstotek. Savšek je z izbranimi besedami hvalil projekt. Toda še pred petimi leti je EIB tega sprejemala z velikimi zadržki. Poglavitni vzrok, da se je močno obotavljala pri posojilih zanj, so bili zelo intenzivni poskusi posameznih skupin iz Slovenije, ki so se organizirano borile proti projektu in na evropske institucije (tudi banke) skoraj vsak dan pošiljale informacije o domnevno zavoženem največjem slovenskem projektu. Zdaj so pri EIB zadovoljni, da sodelujejo pri njem.

Ogled gradbišča je bil del programa ob preboju zadnje cevi.

Ob slovesnosti so predstavniki 2TDK in ministrstva za infrastrukturo poudarili, da rok za dokončanje ostaja konec leta 2025, prav tako pa nekatere podražitve v preteklosti niso vplivale na končno investicijsko vrednost projekta, ki znaša 1,109 milijarde evrov po tekočih cenah.

Doslej so v treh letih opravili približno dve tretjini zahtevanih del. Izvajalci del prvega in drugega sklopa morajo opraviti še preostale izkope v dveh predorih, še približno eno leto imajo za vse preostale betonaže (obokov in tal). Počasi že začenjajo dela na tretjem sklopu, ki ga bo izvajal konzorcij SŽ – ŽGP, Kolektor Igin, GH Holding in Yapı Merkezi Construction. Tire in vozno mrežo ter drugo signalnovarnostno in energetsko napeljavo naj bi začeli izvajati 1. septembra. Nekaj tirov je že pripravljenih na železniški tovorni postaji v Kopru. Polagati jih bodo namreč začeli v Kopru, ko bodo dovolj utrdili približno poldrugi kilometer odprte trase od izvlečnega tira do predora Škofije. V omenjenem predoru opravljajo zadnja betonska dela, sledilo bo polaganje na viaduktu Vinjan in v predoru Mlinarji (T7), to pomeni, da bo za izvajalce tretjega sklopa kmalu sproščenih že prvih šest ali sedem kilometrov trase. Kasneje bodo začeli polagati tudi tire iz divaške smeri proti Kopru. Na odprtem delu bodo položeni na grede (na klasičen način), v predorih in na viaduktih pa na betonski, togi podlagi.

Spremenjeni zakon in levi tir

Potem ko je vlada sprejela predlog dopolnitev zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki predvideva še gradnjo vzporednega (levega) tira, smo ob včerajšnji slovesnosti ob uspešnem preboju desetih predorov na drugem tiru lahko slišali neuradne govorice, da so se že pojavile pobude ali, bolje rečeno, grožnje, da bi nekateri tudi za dopolnjeni zakon radi predlagali referendum. Prav ti so krivci, da se je gradnja drugega tira (tudi s pomočjo vrhovnega in ustavnega sodišča) zavlekla za skoraj dve leti. Projekt so med drugim poskušali ovirati z vsakodnevnim bombardiranjem evropskih institucij in EIB z netočnimi in za državo škodljivimi informacijami, zaradi katerih so v EU sklepali, da ga Slovenija ne bo sposobna izpeljati.

Spoj gradbeništva in kulture v predorih drugega tira Fotografije Črt Piksi

Dopolnjeni zakon predvideva dvotirno gradnjo drugega tira in prenos investitorstva za gradnjo tudi levega tira na družbo 2TDK. Ta bi lahko takoj po sprejetju dopolnitev in sprememb državnega prostorskega načrta začela naročati projektno dokumentacijo in pridobivati gradbeno dovoljenje še za levi tir. Za pridobivanje dokumentacije je ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Alenke Bratušek predvidelo dve leti časa. Leta 2027 pa bi lahko začeli postopke naročanja za izvedbo del, ki bi jih dokončali leta 2030.

Velika prednost gradnje vzporednega tira je, da ga je 61 odstotkov že zgrajenega v treh predorih, dolgih približno 16,5 kilometra. Na novo bi morali zgraditi le še tri viadukte v skupni dolžini 1251 metrov in en predor, dolg nekaj manj kot štiri kilometre. Vrednost vzporednega tira so ocenili na 354 milijonov evrov po tekočih cenah. Zakon predvideva tudi, da bo država (DRSI) leto dni po dokončanju vzporednega tira financirala odstranitev tirov s stare proge in namesto nje uredila atraktivno kolesarsko pot, za kar naj bi potrebovali več deset milijonov evrov.

Dopolnjeni zakon tudi črta možnost, da bi pri financiranju projekta sodelovala katera od tujih držav, saj potek gradnje povsem jasno kaže, da je Slovenija sama sposobna graditi strateško infrastrukturo, kot to počne večina razvitih držav v svetu. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, je na tiskovni konferenci ta teden povedala: »Tega zakona se veselimo iz treh ključnih razlogov. Prvi je, da si že leta želimo in prizadevamo, da se tudi vzporedni tir ob obstoječem čim prej začne graditi ter da bi bil čim prej zgrajen. Druga stvar je, da zakon predvideva posebno določilo, da se obstoječa železniška proga po izgradnji obeh tirov opusti, se nameni rekreaciji in turizmu, za kar smo si domačini že več let prizadevali in na to opozarjali. Določilo v zakonu zavezuje vse vlade, ne samo trenutne, da se bo to tudi v praksi izvedlo. Tretji razlog pa je, da v zakonu jasno piše, da ne železnica ne Luka Koper nista naprodaj, ne glede na priporočila OECD.«