Neomejen dostop | že od 9,99€
Na trasi drugega tira so položili prvih 400 metrov novih tračnic med Divačo in Koprom. To je še en pomemben mejnik pri gradnji nove železniške proge proti morju. Toda hkrati smo izvedeli za manj veselo, čeprav pričakovano novico: očitno se bodo dela na drugem tiru Divača–Koper zaradi velikih kraških jam, odkritih tik pred prebojem prve in druge cevi, zavlekla za nekaj mesecev, saj projektanti še pripravljajo projekte za nujno premostitev petih odkritih jam.
Delavci SŽ ŽGP so v konzorciju s podjetji GH holding, Kolektor Igin in Yapi Merkezi Construction pred nekaj dnevi v razmeroma kratkem času položili prvih 400 metrov železniškega tira. Polagati so ga začeli od izvlečnega tira pred Koprom in se ustavili 80 metrov pred predorom Škofije (T8). Ob klasičnem polaganju tirov na betonskih pragovih so vgradili tudi stebre voznega omrežja. Traso so že septembra s tamponom utrdili izvajalci del na drugem sklopu (Kolektor CPG).
Od tod dalje bodo skozi predor Škofije, na viaduktu Vinjan in skozi preostale predore vgrajevali tir na togi podlagi, kar pomeni zahtevnejšo gradnjo in počasnejšo izvedbo. Za to, da so položili zdajšnjih 400 metrov proge, so potrebovali približno deset dni, delavci SŽ ŽGP pa so 500 metrov tirov na betonskih pragovih položili že lani, ko so morali opraviti deviacijo proge pri divaški železniški postaji.
Dela za položitev tirov v glavni cevi predora Škofije, ki je najbližji Kopru, so se že začela. Zdaj vgrajujejo elemente vozne mreže in pripravljajo obešala za postavitev sevalnih kablov. Pred začetkom polaganja tirov v predoru morajo zabetonirati še plošči za raznos obtežbe. Dela bodo začeli predvidoma novembra. Izvajalci so prepričani, da bodo tire od Kopra do Črnega Kala, torej do predora Beka (T2), položili relativno hitro.
V prvih dveh predorih se veselje z napredovanjem del na drugem tiru začasno konča. V mesecih pred zadnjim prebojem štirih cevi v obeh predorih, ki skupaj z viaduktom Glinščica merita približno 13 kilometrov, torej skoraj polovico trase nove proge do Kopra, so namreč naleteli na pet večjih kraških jam, ki so postavile graditelje in investitorje pred zahteven inženirski izziv.
Tik pred zadnjimi izkopavanji in preboji v dveh predorih so naleteli na pet za premostitev inženirsko zelo zahtevnih kraških jam.
Zaradi velikih podzemnih jam morajo traso na petih mestih – štirih v tunelu Beka in enem v predoru Lokev – premoščati z od 30 do 40 metrov dolgimi mostovi viadukti, ki morajo nositi tudi konstrukcijo predorske cevi. Kraško podzemlje je statično precej zahtevno. Raziskave tal so se zavlekle, zato bodo projekte lahko končali šele januarja ali celo februarja prihodnje leto. Pri enem pa so s projektiranjem že pri koncu. To pomeni, da se gradnja drugega tira ne bo mogla končati do izteka prihodnjega leta, kot je do nedavnega odločno zahtevala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ampak se bodo dela zavlekla še najmanj za nekaj mesecev.
To pomeni, da bodo skoraj gotovo porabili vseh predvidenih 31 milijonov evrov rezervacij, namenjenih za nepredvidljiva dela v kraškem podzemlju. Gradnja drugega tira tako ne bo stala manj, kot so ugibali ob začetku, čeprav je bilo nekaterih del manj. K temu bodo prišteli še zakonsko in pogodbeno predvidene podražitve, ki jih smejo uveljaviti izvajalci.
Pri tem po besedah direktorja družbe 2TDK Marka Brezigarja pričakujejo, da bodo dela vendarle končali v okviru noveliranega investicijskega programa, v katerem je za celotno naložbo predvidenih nekaj več kot 1,1 milijarde evrov.
Dela za namestitev tirov v glavni cevi predora Škofije so se že začela.
Dobra novica je, da nameravajo v državnem zboru prihodnji teden sprejeti dalj časa napovedan in v pristojnem parlamentarnem odboru soglasno podprt dopolnjeni zakon o drugem tiru, ki bo investitorstvo vzporednega tira prenesel na državno podjetje 2TDK.
Kmalu zatem naj bi vlada sprejela uredbo o dopolnitvi državnega prostorskega načrta za vzporedni tir. Dokumentacijo zanj bodo lahko začeli pripravljati, ko bo država podjetju 2TDK za ta namen zagotovila nova finančna sredstva. Levi tir je v celoti ocenjen na okoli 400 milijonov evrov, saj ga bodo velik del (61 odstotkov trase) zgradili ob gradnji prvega tira.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji