Odbor DZ podprl dvotirnost nove proge med Divačo in Koprom

Odbor DZ za infrastrukturo je brez glasu proti podprl predlog novele zakona o drugem tiru železniške proge Divača–Koper, ki poleg nove enotirne proge, ki se že gradi, omogoča izvedbo še vzporednega levega tira. Gradnja bo predvidoma stekla leta 2026, ocenjena vrednost vzporednega tira pa je nekaj manj kot 400 milijonov evrov.

Državni prostorski načrt za vzporedni levi tir, kar sicer ni del zakona, naj bi bil po besedah infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek sprejet v kratkem. Narejena je bila tudi čezmejna presoja vplivov na okolje. Italijani po njenih besedah umeščanju vzporednega tira v prostor ne nasprotujejo, so se pa dogovorili, da bodo skupaj izvajali »nekaj več monitoringa«, kar je po ministričinih besedah tudi sicer v interesu naše države.

Investitor vzporednega levega tira bo projektno podjetje 2TDK, ki bedi nad tirom, ki se že gradi.

Kot je na današnji seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor pojasnila Bratuškova, je ocena stroškov gradnje dodatnega tira mnogo nižja kot gradnja prvega tira. »Govorimo o nekaj manj kot 400 milijonih evrov, o točni številki pa namenoma ne govorim, ker še nismo tako daleč s projektom,« je dejala.

Cena bo jasna, ko bodo prišle ponudbe

»Cena vzporednega tira bo jasna, ko bodo na mizo prišle ponudbe,« je dodal generalni direktor 2TDK Matej Oset.

S koncem gradnje novega tira, ki se že gradi, bosta sicer po ministričinih pojasnilih zaključeni tudi dve tretjini projekta gradnje vzporednega tira, saj se je vlada za dvotirnost odločila že pred leti in temu prilagodila tudi gradnjo cevi.

Je pa ministrica poudarila, da obstoječi, na malo več kot 1,1 milijarde evrov ocenjen projekt gradnje drugega tira ostaja v okviru investicijskega programa, ki je bil sprejet leta 2019. »Res je, da smo takrat načrtovali razmeroma visoke rezervacije za nepredvidena dela, kar se je zaradi visoke inflacije v preteklih letih in tudi zaradi nekaj nepredvidenih del izkazalo kot pravilno,« je pojasnila.

Državni prostorski načrt za vzporedni levi tir, kar sicer ni del zakona, naj bi bil po besedah infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek sprejet v kratkem. FOTO: Leon Vidic/Delo

V predlagani noveli so po njenih besedah zapisali tudi, da se obstoječi tir, po katerem trenutno teče promet, po polni funkcionalnosti nove dvotirne proge ukine in se tam zagotovi kolesarska povezava.

Želijo si še pridobiti dodatna evropska sredstva

Predlagana novela iz projekta izloča tudi možnost sodelovanja tujih držav pri gradnji. Finančna konstrukcija za prvi tir je do zadnjega centa zaprta, je pri tem poudarila Bratuškova. »Še več, kljub temu da ima podjetje 2TDK že podpisane kreditne pogodbe tako s komercialnimi bankami kot z Evropsko investicijsko banko, se še vedno trudimo pridobiti dodatna evropska sredstva, kar bi pomenilo, da bo kredit črpan v nižjih zneskih,« je dejala.

Izključitev možnosti sodelovanja zalednih držav v lastništvu in upravljanju družbe 2TDK je pozdravila Nataša Sukič (Levica). »Veseli nas, da država ne bo šla v 'španovijo' z Madžarsko in da bo drugi tir v celoti v lasti države,« je dejala.

Novelo zakona sta pozdravila tudi poslanca Svobode Tamara Kozlovič in Miha Lamut. Kozlovičeva je poudarila, da predlog novele uresničuje tudi želje lokalnih skupnosti, ki jih projekt zadeva, Lamut pa je drugi tir izpostavil kot primer dobre prakse.

»Kljub vsemu hrupu, rompompomu, cirkusu ob pripravah na začetek izvedbe gradnje in že pri samem umeščanju drugega tira je ta projekt dokaz, kako se stvari da pravilno izvajati, kako se jih da pravilno upravljati tako s finančnega kot s tehničnega, inženirskega in še kakšnega drugega vidika,« je dejal.

Bojan Podkrajšek (SDS) je poudaril pomembnost projekta za Slovenijo. »Veseli me podatek, da je v njem veliko slovenskega znanja in da znamo velike stvari zgraditi tudi Slovenci,« je poudaril.

Jožef Horvat (NSi) pa je, čeprav noveli ne nasprotuje, izrazil pomislek glede izključitve zalednih držav iz lastniške strukture 2TDK. »To je prav gotovo všečna poteza in poslanci ponavadi nismo proti všečnim potezam, vprašanje pa je, ali je to tudi prav in ali bo moral zaradi tega državni proračun k investiciji prispevati več, kar bi paraliziralo financiranje drugih razvojnih projektov,« je dejal.

Sodelovanje bi bilo po Horvatovih besedah koristno tudi za zagotavljanje zasedenosti novozgrajene proge. »Kar se tiče zasedenosti, nas skrbi druga stvar, da bo tudi dvotirna proga glede na rast prometa v Luki Koper premalo,« je dejal.

Člani odbora so danes prikimali tudi predlogu novele zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki po pojasnilih državne sekretarke na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tine Seršen prenaša določbe novelirane evropske direktive o spodbujanju porabe energije iz obnovljivih virov.