Podpisi kolektivnih pogodb še pod vprašajem

Do pojutrišnjem do 15. ure lahko predstavniki sindikatov javnega sektorja parafirajo kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev. Podpis teh dokumentov, ki je načrtovan za petek, je eden od pomembnih korakov na poti k sprejetju plačne reforme, ki naj bi se začela uveljavljati s 1. januarjem 2025.

Sindikati, ki zastopajo policiste, vojake, uradnike in druge uslužbence v 2. stebru, vztrajajo pri zavrnitvi vladne ponudbe. Ali bi bilo mogoče, da bi se zato ustavili načrti višanja plač vsem 190.000 zaposlenim v javnem sektorju, za kar naj bi država v treh letih namenila 1,4 milijarde evrov?

Zelena luč krovnemu zakonu za plače v javnem sektorju

Po sprejetju zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, podpisu krovne kolektivne pogodbe za javni sektor ter v petek še parafiranju aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovnega dogovora z nekaterimi zavezami za naprej je bilo za danes predvideno parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev.

Te so plod stebrnih pogajanj, na katerih so se predstavniki sindikatov in vlade usklajevali o uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede, torej o konkretnih zvišanjih, ki jih bodo do leta 2028 deležni vsi zaposleni. A se je zapletlo pri pošiljanju gradiva.

»Sindikati smo vabljeni na parafo, hkrati pa vseh dokumentov nismo niti videli, kaj šele, da bi jih lahko pregledali. Slednje velja vsaj za stebrna dogovora. Dejstvo, da smo, vsaj v enem od stebrov, za pregled stotin delovnih mest dobili le nekaj ur časa, je do sindikatov podcenjujoče,« je pobudo za prestavitev parafiranja na sredo utemeljil Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.

Dejstvo, da smo v vsaj enem od stebrov za pregled stotin delovnih mest dobili le nekaj ur časa, je do sindikatov podcenjujoče, je opozoril glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj. FOTO: Črt Piksi/Delo

Kolektivne pogodbe ne bodo parafirali

Kot vse kaže, pa pri tem ne bodo sodelovali zastopniki policistov, vojakov, občinskih redarjev, delavcev v državni upravi in pravosodju ter poklicnih gasilcev, ki so v četrtek pogajanja 2. stebra zapustili in sporočili, da kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ne bodo parafirali.

Vladi med drugim očitajo, da niso prejeli niti ustreznega besedila z vsebino pa tudi sicer nespoštljiv in skrajno ponižujoč odnos. Hkrati so jo pozvali, naj ponovno prouči predloge sindikalne strani. »Kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih veljajo za 160.000 javnih uslužbencev, medtem ko je 35.000 javnih uslužbencev države in uprav lokalnih skupnosti postavljenih na rob, ne le plačno, ampak tudi na področju urejanja ostalih pogojev dela,« so med drugim zapisali.

»Enotna zahteva je bila dvig plač za pet plačnih razredov (20 odstotkov), vendar smo ocenili, da bi bili štirje plačni razredi (16 odstotkov) zadosten kompromis za obravnavo na organih sindikatov. Policisti smo ostali podvrednoteni v primerjavi z ostalimi primerljivimi delovnimi mesti, strokovno tehnični kader, ki predstavlja ključno podporo pri delovanju policije, pa so celo popolnoma spregledali in ga mečejo v isti koš kot nekatere druge, ki teh posebnosti opravljanja dela nimajo,« je povzel Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, in dodal, da ima vlada še en teden čas, da »bodisi te zadeve ustrezno naslovi bodo najde kakršnekoli drugačne rešitve, s katerimi bo mogoče odpraviti te anomalije«.

Kolektivna pogodba naj bi veljala, če jo podpiše že en reprezentativni sindikat, vendar je po mnenju ministrstva za javno upravo določbo, ki to opredeljuje, treba razlagati tako, da bi to moral biti en sindikat, ki je reprezentativen za celotno dejavnost, za katero se pogodba sklepa.

Kakšne bi bile torej posledice, če bo vseh 18 sindikatov 2. stebra zavrnilo podpis?

Marsikdo, ki mu napovedujejo višjo plačo, utegne biti negativno presenečen

»Ne gre samo za kolektivno pogodbo, po našem prepričanju in razumevanju niti reforma ne more biti izvedena, saj delovnih mest ne morejo prevajati v nov sistem, ker za to nimajo nobene podlage. Če steber ni formalno zaključen, nosi posledice celoten javni sektor,« je odgovoril Cvetko. To bi pomenilo, da ne bi bilo nobenih dvigov plač. Kako bi to pojasnili članom?

»V četrtek bo seja stavkovnega odbora in bomo tam predstavili vse variante, odločitev bo, kakršna bo in jo bomo spoštovali. Kako se bodo pa drugi odzvali na morebitno negativno odločitev, in če bo ta imela negativne posledice zanje, pa mene ne more brigati. To je stvar vlade, da se vpraša, kaj je zagrešila,« je še dejal Cvetko.

Interpretacija ministrstva za javno upravo je drugačna – reforma bi, kot so pojasnili, bila po dogovoru s sindikati uveljavljena tudi v primeru, če ne bi bile podpisane vse kolektivne pogodbe dejavnosti, podpisano pa bi jih bilo zadostno število, in sicer nova kolektivna pogodba za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev najmanj štirih plačnih skupin.

»Čakamo, da se vseeno še kaj premislijo,« pa je komentiral Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, ki opozarja, da utegne biti marsikdo, ki mu napovedujejo do 40 odstotkov višjo plačo, na koncu negativno presenečen, meni pa, da bo vseeno dovolj podpore dokumentom, da se bo reforma uveljavila. Vendar ne izključuje možnosti, da ne bi tisti, ki ne bodo podpisali in so nezadovoljni z izplenom, potem stavkali.

Na vladi in ministrstvu za javno upravo verjamejo, da bodo člani sindikatov sprejeli pozitivno stališče o dogovoru o prenovi sistema plač in kolektivne pogodbe z novimi vrednotenji delovnih mest ter nazivov ter ostalih dokumentov, da se začnejo uresničevati 1. januarja 2025.

»Gre za skupno prizadevanje tako vlade kot tudi sindikatov javnega sektorja za izboljšanje plačnega položaja zaposlenih v javnem sektorju kot tudi dvig učinkovitosti javnega sektorja, ki je – z izvajanjem učinkovitih in kakovostnih javnih storitev – podpora delovanju gospodarstva,« so poudarili. Do zdaj so kolektivne pogodbe za dejavnosti in poklice parafirali le v 5. stebru za javne agencije, sklade in zavode.