Zelena luč krovnemu zakonu za plače v javnem sektorju

S 45 glasovi za in tremi proti so poslanci potrdili zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Koalicija je materijo, ki je nastajala v dveh letih pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov, hvalila kot največji korak na tem področju po vzpostavitvi enotnega plačnega sistema leta 2008, koalicija pa je opozarjala na več anomalij, ki se ohranjajo.

Nobena osnovna plača ne bo nižja od minimalne, je minister za javno upravo Franc Props izpostavil eno od rešitev zakona, ki so ga pripravili tudi zato, ker po 16 letih sistem ne ustreza več spremenjenim zahtevam, s katerimi se spopadajo zaposleni in delodajalci. Vsi zaposleni za polni delovni čas so sicer imeli tudi do zdaj izplačano vsaj minimalno plačo, dodatke pa so jim obračunavali od osnovne. Predvsem zadnje se bo zdaj popravilo za vse, ki so po sedanji lestvici uvrščeni do 25. plačnega razreda.

Props je napovedal, da so v zakonu nastavki za ustrezno povišanje plač v spodnji tretjini lestvice, s čimer bodo vstopna delovna mesta privlačnejša za mlade, strokovnjake in deficitarni kader. »Plačna lestvica z razmerjem 1: 7 med najnižjo in najvišjo osnovno plačo ter hkratno zmanjšanje razlike v nominalni vrednosti med posameznimi plačnimi razredi plačne lestvice s 4 na 3 odstotke, bo omogočila vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij, glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela, hkrati pa bo prispevala k dolgoročni javnofinančni vzdržnosti,« je predstavil minister za javno upravo, ki meni, da se odpravlja tudi ustavno neskladje glede materialnega položaja sodnikov, s čimer se sami sodniki ne strinjajo, saj skoraj 19-odstotne razlike med najnižje plačanim poslancem in začetno plačo sodnika ne razumejo kot primerljivost.

Po Propsovi oceni se bodo vzpostavila tudi ustrezna razmerja med funkcionarji in direktorji na eni strani ter drugimi javnimi uslužbenci na drugi, s tem, da poslanci aktualnega sklica in vladni funkcionarji ne bodo deležni zvišanj v tem mandatu, ampak v naslednjem.

Funkcionarske plače so edine, ki jih zakon ureja neposredno – za vse druge stebre potekajo pogajanja s sindikati. V funkcionarskem stebru so najbolj nezadovoljni župani občin z manj kot 5000 prebivalci, kar je več kot polovica vseh, imajo pa zaveznike zlasti v opozicijskih poslancih. Tisti, ki vodijo občine z 2000 do 5000 prebivalci, naj bi po novem imeli 5030 evrov bruto, z manj kot 2000 prebivalci pa 4469 evrov bruto, oboje je 54 odstotkov več kot zdaj, je pa manj, kot je predvideno za večje kraje (Ljubljana 8072 evrov bruto, Maribor 7609 evrov, občine, ki imajo do 100.000 prebivalcev 6963 evrov, tiste, ki imajo do 15.000 prebivalcev 6372 evrov, do 5000 prebivalcev pa 5832). Niti amandmaji za njihovo višjo uvrstitev niti za izločitev lokalne samouprave iz plačnega sistema niso dobili dovolj podpore.