Najprej se bo poznalo najmanj plačanim

Gre za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju od leta 2008, se strinjajo glavni pogajalci za reformo na vladni in sindikalni strani. Po podpisu izjave o usklajenosti zakona o skupnih temeljih plačnega sistema in postopkovnika za nadaljnje korake jih čaka še epilog stebrnih pogajanj in uskladitev kolektivnih pogodb, da se bo lahko nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov vredna reforma začela uveljavljati 1. januarja 2025.

Prehod na novo plačno lestvico, ki bo štartala z minimalno plačo (1253 evrov bruto), bo postopen, potekaj bo v šestih obrokih (naprej po 12 odstotkov zvišanja, kasneje po 15 odstotkov) in se zaključil 1. januarja 2028. »Glavni razlog za postopnost je vzdržnost sistema javnih financ. Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci, hkrati reforma zagotavlja tudi, da nihče ne bo imel osnovne plače nižje od minimalne. Nov sistem bo javnemu sektorju pomagal v konkurenčnem boju za kadre,« je opisal finančni minister Klemen Boštjančič.

Lestvica bo imela po novem 67 razredov, razmerje med najnižjim in najvišjim, v katerem bodo še naprej predsedniki republike, vlade, državnega zbora ter vrhovnega in ustavnega sodišča, bo 1: 7, kar pomeni, da bo 67. plačni razred vreden 8821 evrov bruto. Zdaj je razmerje približno 1: 4,5, predsednika države in vlade pa imata 6087 evrov bruto. Nominalno se bo torej najbolj poznalo funkcionarjem in drugim na višjem delu lestvice, ki pa bodo največji delež povišic prejeli v zadnjih tranšah. Ob tem je Boštjančič napovedal, da bo vlada predlagala, da zanjo prevedba še ne bi veljala in da bi se uveljavila za ekipo v naslednjem mandatu.

FOTO: Infografika Delo

Razkorak med razredi na lestvici bo 3 odstotke (doslej je bil 4), ne bo več letnega ocenjevanja, ki je bilo doslej podlaga za napredovanja, temveč bo zdaj tudi deklarativno napredovanje avtomatično. Za bolj stimulativno okolje za mlajše kadre bodo prvih deset let javni uslužbenci napredovali za plačni razred vsaki 2 leti, naslednjih 10 let bodo en razred pridobili vsaka 3 leta, v tretjem desetletju pa na vsake 4 leta (skupaj za 10 razredov). To dinamiko bo na predlog nadrejenega mogoče pospešiti, vendar bo imel vsak delodajalec kvoto možnih hitrejših napredovanj, ali pa upočasniti, če uslužbenec ne bo dosegal pričakovanih rezultatov.

»Za nami je izjemno pomemben korak s sistemskim zakonom, hkrati pa še nismo na cilju, saj nas čaka tisto, kar je za javne uslužbenke in uslužbence bistveno, to je, da bodo dobili nove, višje uvrstitve plač. Prihodnji mesec bo zato odločilen,« je komentiral Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Kot največji napredek vidi to, da po novem nikogaršnja osnovna plača ne bo več pod minimalno. »V zakon smo vgradili mehanizem, ki bo to možnost, ki nam je 20 let povzročala travme, izrazito omilil, nismo pa je čisto odpravili,« je komentiral Štrukelj. Kot je znano, se minimalna plača vsako leto zviša najmanj za stopnjo inflacije, v novem zakonu pa je določba, da se po koncu prehodnega obdobja, torej od 2029, vrednosti plačnih razredov - če se vlada in sindikati ne dogovorijo drugače - uskladijo za 80 odstotkov inflacije. S tem so, po Štrukljevem mnenju, uredili vprašanje razvrednotenja plač v javnem sektorju - od 2012 do lani namreč nikakor niso sledile inflaciji. V prehodnem obdobju pa bo usklajevanje le, če bo inflacija presegla določeno mejo.

Problematična pa se mu po drugi strani zdita zlasti dva elementa: »V resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, ampak do nekega relativno splošnega zvišanja plač, kar je sicer bilo nujno, ker če ne bi, bi v javnem sektorju izgubili najboljše kadre.« Druga zadeva, zaradi katere »nas bo morda še bolela glava«, pa je, da so nekatere sistemske probleme iz sedanjega plačnega sistema prenesli v novega. »Reforma bo uspešna takrat, ko bo delovala tako, da se bo kakovost javnih storitev, ki je na kakovostni ravni tudi primerjalno z Evropo, ohranjala,« je poudaril Štrukelj.

»S temi spremembami popravljamo neke anomalije, ki so se v preteklosti izkazale za problematične in postavljamo nekoliko drugačen okvir, za katerega upamo, da bo bolje delujoč,« pa je potrditev zakonskega predloga ocenil Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Kljub drugačnim napovedim vlade je edini poseg v dopuste ta, da se bodo javni uslužbenci postopoma izenačili z ostalimi pri dodatnih 5 dneh dopusta zaradi starosti - zdaj jih dobijo stari 50 let, od leta 2030 pa jih bodo pri 55 letih.