Korak proti uzakonitvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Vodje koalicijskih strank bodo na prvi koordinaciji letošnjega leta – ta bo prihodnji teden – govorili tudi o tem, kdaj in kako bodo poskusili uresničiti izraženo voljo volivcev na zadnjih posvetovalnih referendumih. Z vlaganjem zakonodajnih sprememb se jim namreč že mudi, saj je opozicija do zdaj žugala z odhodom na naknadni zakonodajni referendum, če bodo zakoni sprejeti.

To velja tudi za predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, s pripravo katerega je koalicija pravzaprav najdlje in naj bi predlog prihodnji teden »poslala« tudi v javno razpravo, ki bo sicer neformalna, saj bodo nato predlog v parlamentarno proceduro predvidoma vložili koalicijski poslanci.

Tehnološki razvoj omogočil umik evtanazije

Sam predlog temelji na tistem, ki so ga napisali v društvu Srebrna nit – združenju za dostojno starost, a so iz njega umaknili možnost evtanazije. Z razvojem tehnoloških aparatur, ki na ukaz omogočajo vnos učinkovine v telo, po mnenju predlagateljev za to niti ni več potrebe, saj je bil že osnovni predlog namenjen pomoči pri usmrtitvi – evtanazija je bila le možnost za paciente, ki so sposobni odločati o sebi, fizično pa se ne bi mogli usmrtiti.

Prav tako naj bi bil to kompromisni korak v smeri želja zdravstvenih delavcev, ki so v postopku prostovoljnega končanja življenja pripravljeni sodelovati s strokovnimi mnenji in upravljanjem pripomočkov, nikakor pa nočejo biti vnašalci učinkovine.

Še vedno je predvidena možnost ugovora vesti, saj naj bi glede na predlog, ki smo ga pridobili, pacient vložitev zahtevka najprej napovedal pri lečečem zdravniku, s katerim se mora o tem temeljito pogovoriti najmanj dvakrat, šele nato pa zahtevek lahko vloži pri komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Lečeči zdravnik poda svoje mnenje, nato sledi pregled pri neodvisnem zdravniku in psihiatru, ki tudi podata strokovni mnenji. O pravici nato odloči petčlanska komisija, sestavljena iz dveh zdravnikov, medicinske sestre, strokovnjaka s področja družboslovja ali humanistike ter pravnega strokovnjaka.

Poleg tega polnoletni pacient, državljan Slovenije oziroma oseba z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki doživlja neznosno trpljenje in ne more upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, lahko kadarkoli odstopi od izvedbe.

Kdaj bi lahko vložili omenjeni predlog zakona, še ni jasno, a pričakovati je, da bodo vodje poslanskih skupin dogovor o tem sklenili na omenjenem srečanju prihodnji teden.

Na referendumski tehtnici je zelo osebna odločitev

Glasov za preferenčni glas brez NSi ni več

Prav tako bodo odločali, s katerim predlogom za uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah bodo v koaliciji nadaljevali. Poziv NSi, naj se do 20. decembra vrne za skupno mizo in prispeva glasove, namreč ni bil uspešen, kar pomeni, da koalicija nima potrebnih 60 glasov za sprejetje katerekoli spremembe. A v največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda si želijo kljub temu poskusiti stopnjevati pritisk in predlog NSi, ki bi na ravni 18 volilnih enot uvedel preferenčni glas. To pomeni, da bi skupaj izvolili še dva dodatna poslanca.

Da bi se temu in posledičnemu spreminjanju ustave izognili, se v manjših koalicijskih strankah zavzemajo, da bi bilo bolje vložiti predlog zakona, ki bi uvedel prednosti glas na ravni sedanjih osmih volilnih enot. Tudi tega so poslanci NSi v preteklem mandatu že podprli, postopek pa bi bil brez spreminjanja ustave krajši.

V NSi svojih glasov za spremembe ne želijo več prispevati predvsem zato, ker koaliciji ne želijo omogočiti te »zmage«, hkrati pa bi se tako izognili napadom SDS, ki omenjenim predlogom nasprotuje.

Večine za ustavne spremembe v tem mandatu ni več

Predlog, ki se zdi še daleč od končanega

Četudi se je pričakovalo, da bo koalicija najprej dokončno uredila vprašanje pridelave, predelave in prometa s konopljo za medicinske namene – uporaba je že urejena –, pa jih pri pripravi tega zakonskega predloga po besedah naših sogovornikov čaka še veliko dela.

Poročali smo že, da predlog v svoji osnovi različici predvideva ustanovitev javne agencije za konopljo, ki bo imela v rokah bolj ali manj vse odločevalske karte: vsak imetnik dovoljenja za gojenje jim bo moral predati v odkup celoten pridelek konoplje, prodaja na drobno pa bo nato zaupana izvajalcem lekarniške dejavnosti.

Da bi še v tem mandatu uzakonili gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno uporabo, se zdi malo verjetno, saj imajo do tega zadržke (tudi) v Gibanju Svoboda.

Bolniki pri zdravljenju s kanabinoidi še vedno prepuščeni črnemu trgu