Preferenčni glas: Dvomi o možnosti uspeha v NSi, ostro v SD

Ker je uvedbi prednostnega oziroma preferenčnega glasu na parlamentarni ravni nasprotovala le SDS, se je pričakovalo, da bo večina na posvetovalnem referendumu pritrdila temu vprašanju. A težave s tem rezultatom se pravzaprav šele začenjajo, saj je za uzakonitev prednostnega glasu, ki bi omogočil volivcem tudi izbiro konkretnega kandidata na strankarski listi, potrebno soglasje najmanj 60 poslancev.

»V vladi si bomo prizadevali, da se pogovori čim prej nadaljujejo. Zakon je v osnutkih glede na dolgoletna prizadevanja pravzaprav pripravljen. Seveda pa bo od nadaljnjih pogovorov med parlamentarnimi strankami odvisno, kakšne točno bodo rešitve – ali bomo govorili o relativnem ali absolutnem prednostnem glasu, o obveznem ali neobveznem ter tudi glede morebitnega števila volilnih enot,« se je odzvala Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, ki bedi nad usklajevanjem ustavnih sprememb in volilne zakonodaje.

Ti so v zadnjem obdobju sicer res zastali, a bi jasen referendumski izid pogovorom lahko dali nov zagon – vendarle jih bodo morali začeti hitro, saj se leto dni pred naslednjim odhodom na volišča volilni sistem praviloma ne spreminja. V NSi, ki je ključna za zagotovitev glasov, so tako že podvomili o uspehu. »Vsi vemo, in smo izkusili na sredini mandata, da dveh tretjin za sprejetje kakršnegakoli zakona ali spremembe ustave v Sloveniji v tem trenutku ni. Ocenjujem, da tudi v tem mandatu za to ne bo več priložnosti,« je bil pesimističen vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.

Matej Tonin, predsednik stranke NSi, pa je vseeno spomnil, da so uvedbo prednostnega glasu z ukinitvijo volilnih okrajev že dvakrat podprli, podali pa so tudi idejo, kako povečati število volilnih enot, da bi lahko bili še bolj teritorialno zastopani vsi konci Slovenije.

Vprašanje števila volilnih enot – od osem do 22

Obstaja namreč strah, na katerega najglasneje opozarja SDS – pritegnili pa so tudi posamezniki v SD in NSi –, da bi prednostni glas na ravni sedanjih osmih volilnih enot oškodoval podeželje. Po njihovem mnenju bodo imela prednost urbana središča.

Kot odgovor na te bojazni so ustavni pravniki že predlagali povečanje z osmih na 11 volilnih enot, kjer bi volili po osem poslancev, ali pa na 22, pri čemer bi potem volili po štiri poslance. Janez Pogorelec, član izvršilnega odbora NSi in ustavni pravnik, je alternativno predlagal oblikovanje 18 volilnih enot, v katerih bi se izvolilo po pet poslancev. A za uveljavitev takega sistema bi morali zaradi nove matematične razdelitve med enotami število poslancev v ustavi povečati za zgolj dva, kar pa bi se lahko izkazalo za še bolj zapleten proces. Ustava se spreminja s še bolj tresočo roko, prav tako ni psihološko nepomembno, da bi se skupno število poslancev povečalo.

Omeniti velja, da bi pri spreminjanju števila volilnih enot vsaka stranka poskušala uveljaviti svoj interes in poskušala zarisati meje po svojih željah, zato se zdi bolj realno še tretje glasovanje o uvedbi prednostnega glasu na ravni sedanjih volilnih enot.

Kot rečno, so pri takšnem predlogu že dvakrat zmanjkali tudi glasovi poslancev SD, četudi ima stranka uvedbo prednostnega glasu vpisano v svoj program. Prav tako je to del koalicijske pogodbe. »Nisem presenečena, da je šel skozi referendum o preferenčnem glasu, kajti volja ljudi je ne nazadnje zapisana tudi v ustavi. Vseskozi smo vedeli, da naša zakonodaja tega ne odseva, tako da sem bila prepričana o takem rezultatu,« je izid referenduma komentirala Andreja Katič, podpredsednica SD. A kaj s svojeglavimi poslanci? Če programskih zavez in rezultata ne bodo upoštevali, bodo organi stranke morali v prihodnje premisliti, koga bodo uvrstili na kandidatno listo za prihodnje parlamentarne volitve, so razmišljali naši bolj kritični sogovorniki.

Ključna bo torej predvsem politična volja in pripravljenost strank, da iz rok izpustijo nekaj moči pri tem, koga bodo postavili v izvoljive volilne okraje, in to prepustijo volivcem.

Kar 64 odstotkov sodelujočih v zadnji javnomnenjski raziskavi Mediane za Delo je napovedalo, da bo glasovalo, da se tudi na parlamentarnih volitvah po vzoru evropskih in lokalnih volitvah uvede preferenčni oziroma prednostni glas. Z nadpovprečnim deležem pritrditve pri tej temi izstopajo siceršnji volivci Gibanja Svoboda, SD in Levice, ki zagovarjajo njegovo uvedbo.