Bolniki še vedno prepuščeni črnemu trgu

Medical center Rogaška je z Mednarodnim inštitutom za kanabinoide (ICANNA) konec tedna pripravil dvodnevni kongres za zdravnike in drugo zdravstveno osebje o uporabi konoplje in kanabinoidov v medicini. Soustanoviteljica in direktorica ICANNA doc. dr. Tanja Bagar ugotavlja, da Slovenija na tem področju zelo zaostaja kljub odločitvi državljanov na letošnjem referendumu, da naj država dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene.

Kongres, ki so ga pripravili v Rogaški Slatini, so namenoma odprli zgolj strokovni javnosti, je dejala Bagarjeva: »Zdravniki o kanabinoidih niso izobraženi. Pacienti pa želijo informacije dobiti od svojih zdravnikov: ali je uporaba kanabinoidov smiselna ali ne, ali jih lahko vključijo v svoje zdravljenje. Na kongresu smo videli priložnost, da bi zdravniki vsaj te preparate, ki so že v lekarnah, znali predpisati, da bi poznali njihove indikacije, interakcije z zdravili.« Tako so na kongres povabili domače in tuje zdravnike, ki kanabinoide v svoji klinični praksi uporabljajo že več kot deset let, da so predstavili svoje izkušnje.

Večina denarja gre še vedno v prohibicijo

Med zdravniki, ki kanabinoide v klinični praksi uporabljajo, je tudi Željko Perdija, ki skupaj s Tanjo Bagar v Medical centru Rogaška sodeluje v prvi kanabinoidni kliniki pri nas. »Uporaba kanabinoidov niti približno ne sodi v odklon od nekih standardnih načinov zdravljenja ali utečenih smernic. Z njimi samo dodamo nekaj, kar ima smisel in potencialno večji učinek od običajnih, konvencionalnih terapij,« je dejal Perdija.

Črni trg

Pacienti konopljo in njene različne preparate že uporabljajo, a ker informacij (in recepta) ne dobijo pri svojem zdravniku, gredo na črni trg. »Tudi v primeru multiple skleroze, rake, Alzheimerjeve bolezni, demence … so pacienti prepuščeni črnemu trgu. Pod mizo izmenjajo denar za neki zvarek, doma to vržejo v koktajl svoje patologije in že predpisanega zdravljenja ter držijo pesti, da jim bo bolje. Verjetnost za to je dokaj majhna, če ne vedo, kaj uporabljati, kako dozirati, kako to kombinirati z že obstoječo terapijo. In te informacije smo želeli na kongresu zdravnikom predati. Dobili so seznam, kdaj kanabinoidi niso smiselni, kdaj je kanabinoid THC absolutno kontraindiciran za uporabo, kdaj pa je uporaba kanabinoidov res smiselna,« je dejala Bagarjeva.

Črni trg daje prednost izdelkom z vsebnostjo THC, saj tam velja samo eno pravilo: čim več denarja za en gram. Po tem posegajo pacienti in nezdravi ljudje, pravi soustanoviteljica in direktorica ICANNA doc. dr. Tanja Bagar. FOTO: Roman Šipić

Dodala je, da zagovornikom uporabe kanabinoidov v medicini toksikologi očitajo, da pacienti končajo na urgenci s tipičnimi znaki psihoaktivnega delovanja. Poudarila je, da je prav to rezultat črnega trga: »Ta daje prednost izdelkom z vsebnostjo THC, saj tam velja samo eno pravilo: čim več denarja za en gram. Po tem posegajo pacienti in nezdravi ljudje. Naš inštitut je kar nekaj izdelkov s črnega trga poslal na analizo in marsikateri od teh izdelkov konoplje sploh ni videl. So različne smole, mazljive stvari, ki, če že vsebujejo konopljo, vsebujejo še vrsto topil, težkih kovin, pesticidov, aflatoksinov … Če to damo v nezdravo telo, je skoraj nemogoče, da ne bo stranskih učinkov. Tudi interakcije z zdravili so zelo problematične.«

Dejala je, da znanost za zdaj kaže, da terapija s kanabinoidi ni primerna za paciente, ki prejemajo imunoterapijo. THC je kontraindiciran s kardiovaskularnimi obolenji, odvisnostjo, ne predpisujejo ga ljudem, ki imajo v ožjem družinskem krogu psihiatrična obolenja, profesionalnim voznikom, mladostnikom, nosečnicam, doječim materam, odsvetujejo ga tudi vsem, ki načrtujejo otroka, našteva Bagarjeva.

Slovenija bo šla pri konoplji po poti Nemčije še v tem mandatu

Rastlina in farmacija

Zakaj je v Sloveniji še vedno tak odpor do kanabinoidov, je Bagarjeva jasna: »Zdravniki končajo medicinsko fakulteto brez ene ure, povezane z endokanabinoidnim sistemom. To je varovalni mehanizem, ki nas brani pred vsem, kar se nam zgodi. Aktivira se ob zvinu gležnja, če nas v prometu nekdo razjezi, če vdihnemo virus, če premalo spimo … Ob vsem, kar našo biokemijo spravi iz optimalnih mej, se aktivira in naše telo proizvede molekule, podobne THC in CBD. Te aktivirajo vse, kar je treba, da se telo vrne v ravnovesje. Kanabinoidi so zelo dobro proučeni, imamo več kot 50.000 študij. Če se želiš res poglobiti in to uvesti v klinično prakso, to pomeni velik zalogaj za študij v prostem času, področje kanabinoidov pa nima farmakoinformatorjev, ki bi hodili okoli zdravnikov in jih o tem informirali. Do zdaj v Sloveniji sploh ni bilo izobraževanj, na katerih bi zdravniki te informacije lahko dobili za uporabo v svoji praksi. Problem je torej pomanjkanje znanja in to, da smo kot družba naučeni, da je konoplja droga. Zelo dolgo so se proučevali izključno negativni učinki konoplje, vse drugo pa je ostalo prezrto.«