Janša zažugal z možnostjo referenduma

Po vrhu prvakov političnih strank o uvedbi preferenčnega glasu, ki bi zagotovil večji vpliv volivcev na parlamentarnih volitvah, so koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica žogico podale NSi. Ta je namreč ključna za doseganje ustrezne večine. Do 10. septembra imajo čas, da predstavijo svoja podrobna izhodišča. »Ko bomo ta predlog dobili, bomo z vso gotovostjo lahko trdili, ali so nameni za spremembo vseh omenjenih strank iskreni in ali je izvedba dejansko mogoča še v tem mandatu,« je dejal predsednik vlade in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob.

Osnovni predlog NSi, ki so ga predstavili že pred dobrim letom, bi bili koalicijski poslanci namreč pripravljeni sprejeti, čeprav je zanj nujna sprememba ustave. Ta pa se v zapletenem procesu spreminja zelo previdno. Povečanje števila volilnih enot s sedanjih osem na predlaganih 18, v katerih bi se izvolilo po pet poslancev, bi namreč prineslo dodatna dva poslanca.

In zakaj povečanje števila volilnih enot? Strah, da bi bilo oškodovano podeželje oziroma da bi imeli prednost kandidati iz urbanih središč. Janez Janša, prvak SDS, je zato osnovni predlog uvedbe preferenčnega glasu ob zgolj osmih volilnih enotah označil celo za »atentat na podeželje« in po naših informacijah jasno nakazal, da se bo vsakršen sprejet predlog končal z referendumom.

V SDS so sicer edina stranka, ki nasprotuje vsem različicam uvedbe preferenčnega glasu, ki so na mizi. Neuradno nam je sicer več posameznikov dejalo, da sami ne bi imeli nič proti takšnim spremembam, a Janša vztraja, da so se pripravljeni pogovarjati le o možnosti kombiniranega volilnega sistema.

»Po današnjem sestanku je skoraj gotovo jasno, da iz tega ne bo nič. Bolje je, da se lotijo reševanja drugih težav,« je danes še dejal prvak SDS, ki je ostro kritiziral NSi že zaradi pripravljenosti na pogovore.

Temu in tudi vse več zameram do vladajočega Gibanja Svoboda je mogoče pripisati tudi zaostritev stališča NSi, v kateri po novem pojasnjujejo, da uvedbe preferenčnega glasu na sedanjih osmih volilnih enotah niso več pripravljeni podpreti. Za takšen predlog so v prejšnjem mandatu sicer glasovali že dvakrat. Kaj se je spremenilo? »Bila je druga situacija, saj je nad nami visela odločba ustavnega sodišča o neustavnosti, nato pa so se volilni okraji popravili,« odgovarja vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj in dodaja, da kot sami razumejo, se zdaj gradi na novo in dolgoročno, zdaj predlagajo optimalna izhodišča.

A tudi pri predlogu NSi oziroma Janeza Pogorelca, člana izvršilnega odbora NSi in ustavnega pravnika, se lahko še zaplete, saj je določanje meja novih volilnih enot, ki bi imele približno enako število prebivalcev, zapleten proces – vodili naj bi ga na ministrstvu za javno upravo, ki je pristojno za volilno zakonodajo. Prav tako naj bi se po besedah več naših sogovornikov iz koalicije v opozicijski stranki ves čas pojavljali novi dodatni pogoji: od tega, da bi preferenčni glas moral biti absoluten – temu ni naklonjena SD –, do tega, da se jim zdi tako imenovana zadrga, ki predvideva, da bi morali biti kandidati vsaj v prvi polovici liste razporejeni izmenično po spolu, le birokratska ovira.

Zato je bilo večkrat jasno izrečeno, da če se bo jeseni pokazalo, da nimajo 60 poslanskih glasov, potrebnih za spremembo zakonodaje, ni smiselno, da se proces nadaljuje. Skladno s priporočili Beneške komisije se leto dni pred predvidenimi volitvami volilne zakonodaje namreč ne spreminja več. »Vse je torej odvisno od NSi, ki bo odločilni dejavnik,« je dejal tudi Damijan Zrim, poslanec SD, v poslanski skupini katere so se po jasno izraženi volji na posvetovalnem referendumu menda poenotili in naj bi bili soglasno pripravljeni podpreti uveljavitev preferenčnega glasu. Navijajo sicer za scenarij več volilnih enot.

V Levici posebnih zadržkov do takšnih sprememb nikoli niso imeli, poudarjajo pa, da se jim zdi ključno, da so volivke in volivci na posvetovalnem referendumu, ki je imel relativno visoko udeležbo, s prepričljivo večino pritrdili takšnemu volilnemu sistemu.