Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

V dveh letih za pol Slovenije presežnih smrti

V »predkoronskem« novembru 2019 je pri nas v povprečju umrlo 53 ljudi na dan, novembra 2020 kar 103, novembra lani še 81.
Kdaj se bo smrtnost vrnila na stare tirnice? Novembra lani je pri nas umrlo 2.415 ljudi ali približno 680 manj kot novembra 2020. FOTO: Voranc Vogel
Kdaj se bo smrtnost vrnila na stare tirnice? Novembra lani je pri nas umrlo 2.415 ljudi ali približno 680 manj kot novembra 2020. FOTO: Voranc Vogel
3. 2. 2022 | 06:00
3. 2. 2022 | 06:35
5:15

Milijon in sto tisoč presežnih smrti je po zadnjih podatkih Evropskega statističnega urada bilanca obdobja januar 2020 - zadnji november 2021 v Evropski uniji in državah Efte - ne glede na neposredni vzrok smrti. To pomeni, da je na omenjenem območju v še ne dveh letih umrl dober milijon ljudi več od večletnega povprečja obdobja 2016 - 2019.

V Sloveniji je bilo po ocenah Sledilnika covid samo v 2020 skoraj 3650 ali dobrih 17 odstotkov presežnih smrti glede na povprečje zadnjih petih let; evropska presežna umrljivost v 2020 glede na obdobje 2016-2019 je bila 12-odstotna. Tako visoko kot Slovenija so imele le še Poljska, Italija in Španija. Za primerjavo: v Estoniji, na Danskem in v Latviji je bila presežna umrljivosti manj kot 2-odstotna.

Presežna umrljivost v Sloveniji in Evropi v 2020 in 2021.
Presežna umrljivost v Sloveniji in Evropi v 2020 in 2021.

Med 2015 in 2019 je v Sloveniji na leto v povprečju umrlo skoraj 21.130 ljudi, leta 2020 dobrih 24.000, lani po začasnih podatkih 24.600. Od marca 2020 do zadnjega januarja letos je samo covid-19 pri nas zahteval 6342 smrti. Najbolj črn »covidni« dan je bil 7. december 2020 – s 66 smrtmi. Kazalniki presežne umrljivosti za Slovenijo so sicer prvič izrazito poskočili oktobra 2020, so izračunali na Sursu, ko je umrla skoraj četrtina več ljudi, kot je znašalo oktobrsko povprečje med 2015 in 2019.

Slovenija v 2020 med najbolj prizadetimi

Sicer pa je začelo število umrlih po vsej Evropi hitro naraščati marca 2020, ko smo tudi v Sloveniji odkrili prvega okuženega z novim koronavirusom in ko smo uradno razglasili epidemijo. Pandemija je v začetku najbolj prizadela Italijo in Španijo. Konec poletja 2020 je evropska statistika zabeležila drugo opaznejše povečanje presežne umrljivosti, ki je v novembru dosegla 40-odstotno stopnjo glede na leto 2020 in je najbolj udarila evropski Vzhod. Poljska, Bolgarija in Slovenija so bile v vrhu najbolj prizadetih. Slovenija je novembra 2020 zabeležila tretjo najvišjo presežno umrljivost v Evropi, kar 91,4-odstotno.

Lani je presežna umrljivost po podatkih Eurostata dosegla dva vrha: 21-odstotnega aprila in 26,5-odstotnega novembra. V Bolgariji, na Poljskem, Češkem in Slovaškem so bile stopnje presežne umrljivosti v začetku 2021 več kot 50-odstotne, v Bolgariji celo 77-odstotna. Portugalska, Malta, Danska, Švedska, Finska in Irska pa jih, denimo, niso beležile. Maja, junija in julija se je skupno število smrti v Evropski uniji zmanjšalo in julija 2021 doseglo najnižjo stopnjo po juliju 2020: 5,6-odstotno. Oktobra in novembra lani je »rekord« s 110-odstotno presežno umrljivostjo sicer zabeležila Romunija.

Dni, ko je umrlo več kot sto ljudi, je bilo v vsem zadnjem desetletju pri nas mogoče prešteti na prste ene roke. V novembru oziroma decembru 2020 pa jih je bilo kar 43. Za primerjavo: 29. januarja 2017 je v enem dnevu umrl 101 naš prebivalec. K žalostnemu »rekordu« je dodatno prispevala sezona gripe.

Po začasnih podatkih Sursa je novembra lani pri nas umrlo 2.415 ljudi ali približno 680 manj kot novembra 2020. Če so v novembru 2020 dnevno umrli povprečno 103 ljudje, jih je novembra lani 81. Kar pa je še vedno 28 smrti na dan več kot v »predkoronskem« novembru 2019.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine