Pandemijam se tudi v prihodnosti ne bomo mogli izogniti

Pandemija, ki jo je povzročil koronavirus sars-cov-2, prav mogoče ne bo zadnja v našem življenju. Znanstveniki opozarjajo na grožnjo, ki jo predstavlja vse več primerov nalezljivih zoonoz, ki lahko preidejo z živali na ljudi. Tveganje nove pandemije je danes večje kot kdaj prej.

Pri iskanju odgovorov smo se obrnili na vodilno znanstvenico vseevropskega sistema za odkrivanje prihodnjih tveganj pandemije. Profesorica na irski nacionalni univerzi v Galwayu Máire Connolly poudarja: »Najverjetnejši scenarij naslednje pandemije vključuje nov sev gripe, podoben virusu ptičje gripe H7N9, ali na novo odkrit virus, kot je bil na primer novi koronavirus.«

Profesorica Connolly koordinira področje pripravljenosti in odzivanja na pandemijo pri projektu Pandem 2 v sklopu varnostno-raziskovalnega programa Evropske unije, ki je nadaljevanje projekta Pandem.

»Svet je v zadnjih sto letih doživel štiri pandemije gripe, ki so se pojavljale na 15 do 30 let s tri- do sedemodstotno letno stopnjo verjetnosti izbruha. Da bi lahko prišlo do nove pandemije, se mora pojaviti nov virus, proti kateremu splošna populacija še ni imuna oziroma je slabo imuna, ki se zna razmnoževati v ljudeh in se zlahka prenaša z ene osebe na drugo, zaradi česar bi se lahko bolezen razširila po vsem svetu,« pravi predavateljica na medicinski fakulteti NUI Galway.

Máire Connolly nam je na podlagi lastnega znanja s področja zdravstvene varnosti, nadzora bolezni in novih nalezljivih bolezni ter izkušenj pri delu na področju pripravljenosti na pandemijo za Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) pojasnila možnosti za novo pandemijo in načine, kako se lahko pred njo zavarujemo.

Kako bi se lahko začela naslednja pandemija? 

Velike farme, ki delujejo na način intenzivne živinoreje, lahko povzročijo prenos okužb z živali na človeka, h grožnji novih bolezni prispevajo tudi večji premiki živali in živalskih produktov. Med divjimi pticami po vsem svetu vsako leto zakrožijo novi sevi ptičje gripe. Intenzivna reja perutnine povečuje tveganje za prenos okužb z divjih ptic na domačo perutnino in posledični prenos na zaposlene, ki na teh farmah delajo.

Tudi posegi v pragozdove zaradi rudarjenja in sečnje lesa lahko ljudi izpostavijo patogenom, ki so dobra podlaga za pandemijo. Takšen primer je ebola.

Med drugimi viri so širjenje bolezni v zdravstvenih ustanovah ob izbruhu pandemije, zlasti ob nezadostnih ukrepih za preprečevanje in nadzor okužb, hitrejše širjenje v gosto poseljenih mestih in slabi ukrepi za biološko varnost v laboratorijih, ki izvajajo raziskave s tveganimi patogeni, zaradi katerih lahko ti po nesreči uidejo iz laboratorija. Še en možen scenarij je povečano tveganje namernega izpusta biološkega agensa zaradi tehnološkega in informacijskega napredka pri razvoju bioloških orožij.

Zdravje, narava in prihodnost onkraj obraznih mask

Kaj pa podnebne spremembe? Lahko vse toplejše podnebje poveča verjetnost za naslednjo pandemijo?

Podnebne spremembe so neposredno povezane z večjim tveganjem, saj višje temperature omogočajo komarjem, klopom in drugim insektom, ki prenašajo bolezni, da vdirajo na nova območja. Poplave zaradi skrajnih vremenskih razmer na primer ustvarjajo nova gojišča komarjev, kar povečuje verjetnost za širjenje mrzlice denga. S taljenjem permafrosta se lahko iz na tisoče let zamrznjenih živalskih trupel sprostijo patogeni, kot se je to že zgodilo leta 2016 na polotoku Jamal v Sibiriji, ko je izbruhnil antraks.

Zveni preprosto: varujmo naravo, da preprečimo prihodnje izbruhe. Nam lahko naštejete nekaj primerov, kako je to videti na terenu?

Seveda. Z manj sušnimi obdobji in poplavami bi se zmanjšalo tveganje za selitve prebivalstva in s tem izbruhe bolezni. Z manjšim povpraševanjem po mesu in podporo bolj trajnostnemu načinu kmetovanja bi se zmanjšali izpusti toplogrednih plinov in s tem tudi tveganje za nastanek novih nalezljivih bolezni.

Spremljanje vremenskih podatkov za odkrivanje, na katerih geografskih območjih je večje tveganje za pojav bolezni, bi dodatno pripomoglo k pravočasnemu opozarjanju pred prihodnjimi pandemijami.

Kako se lahko pripravimo na prenos okužb, ki ste ga že omenili?

Zdravje človeške populacije je tesno povezano z zdravjem živali, kar dokazuje dejstvo, da smo v zadnjih 30 letih zaznali 75 odstotkov več novih primerov zoonoz. Zato na vseh ravneh potrebujemo učinkovito pripravljenost in odzivnost za varovanje zdravja tako ljudi kot živali.

Kaj nas netopirji lahko naučijo o virusih

Lahko preprečimo, da bi okužba preskočila z ene vrste na drugo?

Da, tveganje lahko zmanjšamo z regulacijo trgovine z divjimi živalmi in mesom divjadi, zlasti živih živali na tako imenovanih mokrih tržnicah, ter z zgodnjim zaznavanjem okužb na zelo tveganih območjih.

Drugi ukrepi so še boljša regulacija reje perutnine s hitrim zaznavanjem in prijavo bolnih živali ter nadzor nad divjimi pticami. Tako bi lažje zaznali ptičjo gripo in zmanjšali tveganje njenega prenosa na domačo perutnino in perutninske farme.

Širjenje okužbe lahko preprečimo tudi s hitrim poročanjem o skupinah primerov neznane bolezni v bolnišnicah, in sicer v državah, kjer obstaja tveganje za pojav bolezni, oziroma v tako imenovanih vročih conah. Hitro poročanje je koristno tudi pri takojšnjem in učinkovitem izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja bolezni, kadar so ti potrebni.

Naložbe v informacijsko tehnologijo v posameznih državah članicah in vsej Evropski uniji ter na svetovni ravni bodo medtem zagotovile dostop do točnih podatkov o odzivanju na pandemijo v realnem času.

Povejte nam kaj več o projektu Pandem 2, komu bo koristil?

Cilj projekta je prepoznati, urediti in vključiti podatke iz več virov v celostno zbirko podatkov o obvladovanju pandemij ter pripraviti obsežen nabor gradiv za usposabljanje glede pripravljenosti in odziva na pandemijo. Nabor gradiv združuje podatkovne vire o družbenih, ekonomskih in zdravstvenih posledicah pandemije.

Pripravljamo tudi orodja za načrtovanje in izobraževalna gradiva ter scenarije, ki vključujejo gripo, ebolo in bolezen X ali novi koronavirus, za uporabo pri vajah za čezmejno odzivanje na pandemijo.

Čeprav se je že zgodil napredek na področju diagnostike in terapevtskega zdravljenja, pa pri pripravljenosti in odzivanju na pandemijo še vedno ostaja potreba po orodjih za upravljanje informacij in skupni platformi za čezmejno sodelovanje.

Projekt, ki bo vključeval izkušnje, pridobljene med zdajšnjo pandemijo covida-19, bo poskrbel za prenos najboljših mednarodnih praks na področja modeliranja, simulacij, komunikacije o pandemiji, sledenja stikom in izobraževanja. Od projekta bodo imeli korist koordinatorji za pandemije v javnih zdravstvenih zavodih, zdravstveni reševalci, laboratorijski tehniki in vodstva bolnišnic. Napredek na področju vizualne in podatkovne analitike bo koordinatorjem za pandemije pomagal pri sprejemanju kritičnih odločitev in bo navsezadnje koristil tudi državljanom EU pri ublažitvi posledic prihodnjih pandemij.

Kaj je ključni dosežek projektov Pandem in Pandem 2?

Naše raziskave so pokazale pomen zaupanja, vodenja in ukrepanja v primeru napačnih in lažnih informacij. Potrebujemo dvosmerno komunikacijo z javnostjo skupaj z dostopom do podatkov v realnem času ter analizo družbenih medijev za spremljanje javnega mnenja in podporo ukrepom za obvladovanje pandemije. Projekt bo na koncu zagotovil orodja, ki bodo v prihodnje omogočila vse od naštetega.

Napredek v diagnostiki in podatki o sekvenciranju naslednje generacije bodo pomagali pri ugotavljanju poti širjenja in prenosa patogenov, ki lahko povzročijo pandemijo, in v prihodnosti usmerjali ukrepe za obvladovanje krize. Zbirka podatkov in celosten nabor gradiv, ki sta nastala v sklopu projekta, bosta pomagala zaobjeti te informacije v enem samem, dostopnem viru.

Kakšne so sveže novice o vašem projektu?

S projektom Pandem 2 smo imeli pred kratkim čast sodelovati z vodilnimi organizacijami z vsega sveta, kar je pripomoglo k njegovemu napredku. Glede sledenja stikom sodelujemo namreč s kolegi z Evropskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni (ECDC), kolegi iz organizacije WHO pa nam posredujejo svoj vpogled v naše ugotovitve, ki se nanašajo na komunikacijo o pandemiji in »infodemijo«.

Irska vojska zagotavlja tudi dragocen vpogled v vlogo oboroženih sil pri odzivanju na prihodnje pandemije na področjih, kot so sledenje stikom, testiranje, uvedba cepljenja, logistika in varovanje kritične infrastrukture.

–––

Raziskave, omenjene v članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.