V Bruslju in drugod želimo postati prepoznavni še pred predsedovanjem

Vlada kot osrednjo prioriteto izbrala skrb za varno, trajnostno naravnano in na vladavini prava temelječo EU.

Galerija

Slovenija je Svetu EU prvič predsedovala leta 2008. Tudi tokrat bo središče dogajanja na Brdu pri Kranju, ki so ga zaradi visokih varnostnih in logističnih zahtev že začeli prenavljati. FOTO: Igor Zaplatil/Delo

Sandra Hanžič

5. 9. 2019 | 14:27

5. 9. 2019 | 16:13

3:54

A+A-

Ljubljana – Priprave na slovensko predsedovanje svetu Evropske unije, ki se bo začelo julija 2021, so v polnem teku, delo pa je vlada danes okrepila s sprejetjem prvega osnutka prednostnih nalog. Kot je pojasnil Igor Mally, vodja projekta in državni sekretar v premierovem kabinetu, se opirajo na ključne evropske izzive in strateško agendo, ki jo je že junija sprejel evropski svet.

Prioritete bodo v nadaljevanju še zožali, predvsem glede na to, kaj bo med predsedovanjem aktualno, kaj nam bo na mizi pustila predhodnica pri predsedovanju Portugalska (pa tudi Nemčija) in kakšna znanja bodo imeli kadri, ki bodo vanj vključeni.

Glavni izzivi za Slovenijo so:

varnost in mednarodno sodelovanje, Mally omenja zlasti situacijo na Zahodnem Balkanu, njegov gospodarski napredek in približevanje evropski integraciji
trajnostni izzivi, denimo soočanje s podnebnimi spremembami, energetika, razvoj zelenih tehnologij, digitalizacija, umetna inteligenca, proizvodnja hrane
pravosodje, od modernizacije do tesnejšega sodelovanja evropskih sodnih sistemov do krepitve prava in temeljnih vrednot EU

»Osemdeset odstotkov agende je podedovane. Gre za zadeve, ki jih predhodna predsedstva pustijo nerešena na mizi. Petini zadev pa lahko damo svoj pečat,« je naštel Mally.

Na nadgradnjo osnutka, denimo, utegneta vplivati tako brexit kot tudi pogajanja o evropskem proračunu ter prioritet nove evropske komisije. Njeno novo sestavo bo prihodnji teden predstavila predsednica Ursula von der Leyen.

S pripravami hitijo, ker želijo, da država v Bruslju in drugod postane prepoznavna, še preden prevzame žezlo predsedovanja, poleg tega pa gre za kadrovski, logistični in promocijski zalogaj, katerega organizacija terja mnogo časa.

Odtisi predsedovanja že vidni na terenu

Julija so na Letališču Jožeta Pučnika začeli gradbena dela za razširitev potniškega terminala, po katerem naj ne bi bilo več ozkih grl. Nameravajo ga odpreti poleti leta 2021, tik pred začetkom predsedovanja. Sedanja zmogljivost se bo z obravnave 500 potnikov na uro povečala na 1250.

Konec avgusta je v javnosti veliko razburjenja povzročila informacija, da je že prejšnja, Cerarjeva vlada, lani kupila štiri nova oklepna vozila z najvišjo stopnjo varovanja. Dva mercedesa, skupaj vredna več kot milijon evrov, ter dve vozili BMW po 200.000 evrov so namenjeni tujim delegacijam, je pojasnil premier Marjan Šarec. Poudaril je, da si Slovenija ne more privoščiti, da bi se kateremu tujemu državniku na njenem ozemlju karkoli zgodilo.

Septembra je zunanje ministrstvo v Bruslju kot dislocirano enoto slovenskega veleposlaništva ustanovilo Slovensko hišo, namenjeno promociji domače inovativnosti, znanosti, umetnosti in turizma. Operativno bo začela delovati najpozneje konec junija, posebno intenzivno bo delovala med predsedovanjem. Okvirni stroški njenega delovanja bodo znašali 1,34 milijona evrov.

Postopno bo država obnovila tudi protokolarne objekte. Letos bo največ, 26 milijonov evrov, namenila posestvu Brdo. Obeta se mu prenova hotela, ki bo spet začel obratovati na začetku leta 2021. Imel bo več sob, bolje pa bo poskrbljeno tudi za varnost in logistiko. Tam bodo, zaradi visokih protokolarno-logističnih zahtev, potekala srečanja na višjih ravneh