Ustavno sodišče ustavilo presojo o zapiranju šol

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sta vložili mladoletni pobudnici oziroma njuni starši. Opozorili so, da kakovost šolanja na daljavo ni primerljiva s šolanjem v šoli, da otroka, ena izmed deklic je bila takrat še v vrtcu, druga v šoli, že čutita posledice zaprtja vrtcev in šol.

V pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti so podvomili o členu zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19, več odlokih o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o sklepu o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela. Čeprav so jeseni ustavni sodniki z delno odločbo že ugotovili neskladnost 104. člena zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 z ustavo, o ustavnosti preostalih predpisov ustavni sodniki ne bodo odločali. Da se postopek ustavi, je glasovalo pet ustavnih sodnikov od devetih.

Neomejeno odločanje o šolanju na daljavo je neustavno

Javnost tako ne bo slišala vsebinske odločitve, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ter posledično šolanje na daljavo v skladu z ustavo ali ne. Kot so zapisali v obrazložitvi sklepa, so se za to odločili, ker »po razumni oceni ni več mogoče pričakovati, da bo vlada širjenja virusa sars-cov-2 v vrtcih in osnovnih šolah še vedno poskušala zamejiti s tako strogimi ukrepi, kot so izpodbijani v tej zadevi, to je s splošno prepovedjo zbiranja ljudi v vrtcih in osnovnih šolah po vsej državi oziroma posameznih regijah in posledičnim šolanjem vseh osnovnošolcev na daljavo«.

Ustavni sodniki se sicer strinjajo, da gre pri vprašanjih ustavnosti začasnega zaprtja vrtcev in osnovnih šol ter posledičnega šolanja na daljavo za pomembna precedenčna ustavnopravna vprašanja, ampak da niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi jih tudi obravnavali. »Izpolnjen mora biti tudi pogoj, da je po razumni oceni mogoče pričakovati, da se bo posebno pomembno precedenčno vprašanje lahko ponovilo v aktu enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejetim v prihodnosti,« so zapisali v obrazložitvi.

Ločena mnenja

Za tako odločitev so glasovali predsednik dr. Matej Accetto, ddr. Klemen Jaklič, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Proti so bili dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs.

Starši spet na ustavno sodišče, tokrat za vse otroke

Sodnik dr. Matej Accetto je v pritrdilnem ločenem mnenju ponovil, da presoja odpira pomembna ustavnopravna vprašanja: »Ukrepi zaprtja vrtcev in osnovnih šol ter šolanja na daljavo so nedvomno pomenili poseg v pravice zelo občutljive in ranljive skupine otrok in mladostnikov ter zanje in za njihove družine tudi zelo težko breme. Vendar pa tudi po moji presoji v okoliščinah konkretne zadeve in odprtih vprašanj ni več podan pogoj – ni več razumno pričakovati, da se bodo enaka vprašanja ponovno postavljala v periodično sprejemanih aktih enake narave in vsebine.«

Sodnica dr. Špelca Mežnar pa je v ločenem mnenju, ki se mu pridružuje tudi sodnica dr. Katja Šugman Stubbs, zapisala, da je ustavno sodišče odklonilo presojo sorazmernosti in ustavnosti »enega najbolj spornih in intenzivnih ukrepov vlade v času epidemije – prepovedi, da se osnovnošolski otroci izobražujejo v šolah, ter zapovedi, da se namesto tega šolajo na daljavo«. Mežnarjeva dodaja, da je ustavno sodišče že pred dobrim letom to zadevo sprejelo v obravnavo, zavrženje te že sprejete pobude, ker da takega ukrepa ni več mogoče pričakovati, pa ocenjuje kot »ne le ustavnopravno zmotno, ampak tudi kot protislovno. Ravno zato, ker je šlo za tako strog ukrep, bi ga moralo ustavno sodišče vsebinsko presojati. Naloga ustavnega sodišča je namreč prav to: ustvarjanje precedensov (prava), ko gre za hude posege v človekove pravice.«

Šole znamo očitno samo odpreti ali zapreti

Klofuta otrokom

Mežnarjeva je bila kritična do samega ustavnega sodišča, ki je aprila 2021 zadevo sprejelo v obravnavo, junija 2022 pa zadevo zavrglo: »Ker je razlog za spremembo stališča v tem, da vmesni pretečeni čas dokazuje, da se ukrep ne bo ponovil (ker se pač od aprila 2021 do junija 2022 zaprtje šol ni ponovilo), moram ugotoviti, da je Ustavno sodišče samo povzročilo situacijo, v kateri je lahko pobudo zavrglo. Če bi jo namreč obravnavalo prej (v letu 2021), razlogov za zavrženje sploh ne bi bilo.«

Sodnica je še dodala, da možnost ponovitve ukrepa pri tako pomembnih ustavnih vprašanjih ne bi smela imeti tako velike teže. O izjemni pomembnosti osnovnošolskega izobraževanja namreč govori sama ustava, je zapisala Mežnarjeva: »Gre za pravico in tudi dolžnost otrok, da obiskujejo osnovno šolo. To pa kaže na potrebo po posebni previdnosti države pri odločanju o posegih v to njihovo pravico. (Začasna) prepoved zbiranja ljudi v šolah pomeni izjemno hud poseg v človekovo pravico do izobraževanja, ki si po mojem mnenju zasluži vsebinsko obravnavo. Toliko bolj, ker gre za poseg v človekove pravice otrok kot ene od najranljivejših skupin prebivalstva.«

Dr. Špelca Mežnar: »Ravno zato, ker je šlo za tako strog ukrep, bi ga moralo ustavno sodišče vsebinsko presojati.« FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo

Dodala je, da ta odločitev ustavnega sodišča nosi širše sporočilo: »Da problem dolgotrajnega šolanja na daljavo za ustavno sodišče ni dovolj pomemben. Takšno sporočilo otrokom, ki so presojo zahtevali, je po mojem mnenju nesprejemljivo.«

S tem se strinja tudi mati mladoletnih pobudnic, ki je za Delo dejala, da je »razočarana, ker interesi otrok niso v ospredju«.

Odločitev je presenetila tudi glavnega tajnika Sviz Branimirja Štruklja: »Težko razumem to odločitev ustavnega sodišča, ker je šlo za eno ključnih dilem na vrhuncu epidemije. Hkrati številne raziskave kažejo, da je bila s tem povzročena izrazita in dolgoročna škoda učencem, zlasti tistim iz socialno šibkejših družin z manj izobraženimi starši. Odločitev me preseneča tudi zato, ker ni mogoče z gotovostjo trditi, da se taka situacija ne more v kratkem ponoviti.«