Starši spet na ustavno sodišče, tokrat za vse otroke

»Moj šoloobvezni otrok je slabe volje, nemotiviran za šolsko ali drugo delo, jokav, čeprav je bil pred tem visoko motiviran in v šoli uspešen. Drugi otrok, ki bi sicer obiskoval vrtec, pogreša stike in jih intenzivno išče pri sorojencu ter pri naju z možem, vendar ga ti stiki ne zadovoljijo povsem,« je za Delo dejala mama. Pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka in sklepa ministrice o izobraževanju na daljavo je vložila po tem, ko je podobna pobuda uspela staršem otrok s posebnimi potrebami. Poleg pobude je predlagala tudi začasno odredbo, s katero bi vrtce in šole do odločitve ustavnega sodišča takoj odprli.


 
Dejala je, da šolanje na daljavo ni primeren in sorazmeren ukrep. Sploh ob tem, da se delež okuženih in število ljudi, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, od oktobra, ko so šole in vrtci zaprti, ne zmanjšuje, še pravi mama. Poudarja, da se otrokom zaradi izobraževanja na daljavo povzroča velika škoda: »Po mnenju strokovnjakov se različne težave pojavljajo tudi pri otrocih, ki prej duševnih in/ali čustvenih težav niso imeli.«
 

Pasivnost ministrstva in poslancev

 
Sprašuje še, kaj so pristojni počeli ves čas, da niso izoblikovali nobenega drugega koncepta šolanja in ministrstvo za izobraževanje ne more ponuditi ničesar drugega kot šolanje na daljavo. »Lahko bi se razred razdelil na dve manjši skupini, ki bi se pri različnih predmetih izmenjevali. Eventualni izzivi zaposlitve dodatnega kadra in s tem povezane finančne obveznosti v primerjavi z dobrobitjo otrok res ne morejo prevladati. Taka pasivnost ministrstva za izobraževanje, ki druge alternative kot izključno šolanja na daljavo ne ponudi, nehote postavlja vprašanje, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.«


 
Kritična pa je tudi do poslancev. Tako kot so se morali starši za otroke s posebnimi potrebami sami obrniti na ustavno sodišče in izboriti odprtje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, tudi sama zdaj kot mama naslavlja ustavno sodišče. In opozarja, da imajo vsaj poslanci lažjo pot do istega cilja: »Starši moramo prepričljivo pojasniti svoj pravni interes za tak postopek, ustavno sodišče pa presoja, ali bo pobudo sprejelo v obravnavo ali ne. Ena tretjina poslancev, ob dejstvu, da imajo neprimerno boljše vire za pridobivanje strokovnih mnenj in pravne pomoči, ima do ustavnega sodišča za dosego istega cilja bistveno krajšo pot, saj jim pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, njihova zahteva pa gre avtomatično v proces presoje na ustavnem sodišču.«
 

KUL odgovarja

 
V LMŠ, SD, SAB in Levici poudarjajo, da so ves čas opozarjali na pomen odpiranja šol, pravočasnih informacij in predstavitve načrta o vračanju učencev v šole ter da bi moralo biti zapiranje šol skrajni ukrep.
 
Kot so odgovorili v LMŠ, »nihče ni predvideval, niti mogel slutiti, da bodo šole zaprte toliko časa«. Opozorili so, da je bila prva pobuda na ustavno sodišče vložena 13. novembra in čeprav jo bo ustavno sodišče obravnavalo kot absolutno prednostno, o njej še ni odločilo: »Izpostavljamo tudi odločitev glede odprtja šol za otroke s posebnimi potrebami, ki je ministrica in vlada nista upoštevali, pač pa počakali na novo odločitev ustavnega sodišča. In se odzvali šele takrat. Povedano drugače: ustavno sodišče lahko odloči, a vlada njegove odločitve ne spoštuje oziroma jo zavestno ignorira. A to že sodi v polje spoštovanja vladavine prava.«
 
V SAB poudarjajo, da je pravica otrok do izobraževanja ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin: »Pri tehtanju odločitve o šolanju otrok na daljavo je poleg epidemiološke slike treba upoštevati tudi, da otrokom nastaja velika škoda. Le pouk v šolskih klopeh namreč omogoča doseganje vseh vzgojno-izobraževalnih ciljev ter ustrezen psihološki, kognitivni in socialni razvoj otrok. Kot prvi smo v SB že 5. novembra in na to znova 9. novembra pozvali vlado k ponovnemu odprtju šol.« Dodali so, da si še »naprej prizadevamo za čim prejšnjo prekinitev šolanja na daljavo in podpiramo pobudo, da se o tem ukrepu opredeli tudi ustavno sodišče«.


 
Pobude Levice naj imajo vrtci in šole pri sproščanju ukrepov prednost, vlada ni upoštevala, opozarjajo v Levici: »Namesto za postopno in prioritetno odpiranje šol se je odločila za odpiranje gospodarstva med božičnimi prazniki.« Zahtevali so sklic nujne seje za izobraževanje, na kateri je bil sklep Levice, da bo imelo odpiranje šol absolutno prednost pri sproščanju ukrepov, soglasno sprejet. »Čeprav so sklep podprli tudi poslanci koalicije, ga vladni načrt sproščanja ukrepov ne spoštuje. Navkljub dolgotrajnemu zaprtju šol in veliki škodi, ki je povzročena učenkam in učencem, šolam ne daje nikakršne posebne prednosti pri sproščanju ukrepov. Če vlada tega sklepa ne bo upoštevala oziroma v naslednjih dneh ne bo predstavila jasnega načrta prednostnega odpiranja sistema vzgoje in izobraževanja, bomo v Levici vsekakor preučili tudi možnost ustavne presoje in zagovarjali, da naj o ustavnosti dolgotrajnega, nesorazmernega in za razvoj otrok škodljivega zaprtja šol presoja ustavno sodišče.«


 
V SD pravijo, da so večkrat izpostavili, da bi morali šole zapirati zadnje in odpirati prve. A rešitev, kot ugotavljajo v SD, ni na ustavnem sodišču: »Ker vlada sistematično onemogoča dostop do javnih storitev in se na vseh področjih popolnoma neustrezno odziva na epidemijo covid-19, smo skupaj s partnerji prispevali svoje podpise za vložitev konstruktivne nezaupnice, saj je menjava škodljive vlade edini način za uveljavitev drugačnega modela upravljanja države. Ustavna presoja posamičnih ukrepov je seveda parcialna alternativa, vendar le uspeh konstruktivne nezaupnice lahko prinese resnično spremembo.«
 

Ministrstvo pripravlja odgovore

 
Z ministrstva za izobraževanje pa so odgovorili, da so danes prejeli »poziv ustavnega sodišča za pripravo odgovora na pobudo za oceno ustavnosti, ki ga bomo pripravili v predpisanem roku in z vsemi potrebnimi pojasnili, ki jih ves čas sporočamo tudi javnosti in izhajajo iz epidemioloških ter ostalih strokovnih kriterijev, modelov ter vladnega semaforja«.