Ustavitev javnega prometa in nenujnih dejavnosti

Ljubljana – »Naš namen je, da začarani krog širjenja prekinemo,« je minister za zdravje Tomaž Gantar utemeljil nove ukrepe, ki jih je za omejitev epidemije vlada sprejela včeraj. Tisti, ki so začeli veljati 26. oktobra, so delno uspešni in so pripomogli, da se je eksponentna rast spremenila v linearno, a še vedno govorimo o rasti. Zaostritev, katere cilj je predvsem omejitev stikov, da bi prekinili širjenje virusa, bo zelo podobna spomladanskim razmeram in naj bi, po Gantarjevih napovedih, trajala 14 dni.

Danes začenja veljati nov odlok o začasni omejitvi gibanja, po katerem ni več dovoljeno zbiranje do šest ljudi, temveč samo še v krogu iste družine oziroma ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Še naprej so prepovedani shodi, slavja, verski obredi, poroke, o izjemah glede prepovedi sklenitev zakonskih in partnerskih zvez pa odloča minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve. Dodatna izjema je, da se odlok ne uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb ter za organe političnih strank.

Brez avtobusov in vlakov

Izobraževalne ustanove ostajajo zaprte, zato bodo pouk in predavanja še naprej potekali na daljavo. Vrtci bodo kot do zdaj odprti le za nujne primere, ko starši, ki delajo, ne morejo zagotoviti drugega varstva. V zaprtih prostorih lahko trenirajo samo poklicni športniki.

Ena večjih sprememb glede na sedanje stanje je ustavitev javnega prometa. Prav tako ne bodo smele voziti šole vožnje, taksi službe pa bodo lahko delovale.

Zaradi prihajajoče zime bodo, v nasprotju s pomladanskim valom, vulkanizerji in dimnikarji tokrat smeli opravljati svoje delo.



Na upravnih enotah bo mogoče urejati le nujne zadeve, sodišča prav tako ne bodo zaprla vrat. Jih pa bodo morale vse nenujne trgovine in storitve – tudi vse tiste, ki jim je vlada prejšnji četrtek dala zeleno luč za ponovno obratovanje, spet torej svoja vrata zapirajo zlatarji, urarji in vsi tisti, ki so ta teden smeli delati.

Izjema v odloku o začasni prepovedi ponujanja ter prodaje blaga in storitev ostajajo živilske trgovine, lekarne, tržnice, bencinski servisi, banke, pošte, trafike in dostavne službe. Dovoljen bo osebni prevzem blaga in hrane, izrecno pa je prepovedano konzumiranje hrane in pijače na javnih mestih. Povsod bo ljudi manj, saj morajo trgovci zagotoviti 30 kvadratnih metrov za eno stranko.

Ukrepi v gospodarstvu, za katere odlok še ni pripravljen, bodo, po Gantarjevih besedah, začeli veljati v ponedeljek. Še naprej bosta dovoljeno gradbeništvo na nenaseljenih gradbiščih in industrijska proizvodnja. Pomembna razlika v primerjavi s spomladansko ustavitvijo javnega življenja pa je, da zdravstvo ne bo povsem – kolikor dopuščajo prostorske in kadrovske kapacitete – opustilo elektivnih programov.

Bolj zaprta meja

Še natančneje kot do zdaj je po novem opredeljena prepoved gibanja med občinami, izjeme pa so podobne, kot so veljale od marca do maja – v drugo občino je mogoče prehajati zaradi opravljanja dela, gospodarske dejavnosti, kmetijstva, odpravljanja nevarnosti, nujne zadeve, vzdrževalnih del, varstva in pomoči osebam, ki to potrebujejo, k zdravniku, na diplomatsko predstavništvo in tudi za dostop do rekreacijskih površin. »Vendar samo če teh storitev v občini ni,« je poudaril minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Vlada je črtala nekaj izjem za dovoljenje prehajanja meja. Po besedah Tomaža Gantarja se približno 17.000 ljudi vsak konec tedna odloči za prehod južne meje, tudi za obiske svojcev, kar je, ne glede na to, da so v teh državah epidemiološke razmere ugodnejše kot tu, eden od dejavnikov za širjenje bolezni.

Od 16. novembra vstop v Slovenijo ne bo mogoč brez napotitve v karanteno za lastnike nepremičnin, zemljišč ali bivalnih plovil v sosednji državi. Izjema, in to le 14-urna, ostaja za čezmejnega delovnega migranta, dvanajsturna za nujne poslovne razloge. Prehajanje meje iz družinskih razlogov zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani bo brez karantene mogoče le v EU in schengenskem območju. »Preživljanje koncev tedna v Bosni ali Srbiji ne bo več mogoče,« je ponazoril Aleš Hojs.

Še naprej bo mogoča prekinitev prestajanja karantene po vstopu v državo s predložitvijo negativnega testa na sars-cov-2, vendar šele po petem dnevu od napotitve in ne že takoj, kot velja zdaj.

Upanje na cepljenje

»Vse to je nujno za omejitev stikov in edina pot, da bo lahko sledilo nadzorovano sproščanje ukrepov po dveh tednih,« je dejal Tomaž Gantar in dodal, da se zavedajo stisk, v katerih so ljudje, država in gospodarstvo. »Bilo pa bi še huje, če bi nam epidemija ušla izpod nadzora in bi ukrepi trajali dalj časa.« Skrb vzbujajoče je, da je okužen vsak 22. prebivalec, da se povečuje število hospitaliziranih in okuženih med starejšo populacijo. »Prosim za razumevanje. Naredili bomo vse, da bomo življenje vrnili v normalne tirnice v čim krajšem času.«

Bistveno izboljšanje bi pomenila možnost cepljenja. »To je upanje, da lahko začnemo normalno živeti in delati. Je realna možnost,« je optimističen Gantar, ki je dodal, da kaže, da bomo decembra že dobili prve doze cepiva. Prihodnji teden se bodo na ministrstvu sestali s predstavniki Pfizerja za pogovore o pogojih in možnosti cepljenja v drugi polovici decembra.

Slovenija je sicer vključena v strategijo evropske komisije, ki izbira proizvajalce, odobri cepiva kot varna in učinkovita, dogovori s samim proizvajalcem pa so nujni zaradi posebnih pogojev transporta in hranjenja cepiva. Država ga je rezervirala za 60 odstotkov populacije, vendar bodo sprva dostavljene manjše količine, zato bodo začeli po prioritetah: najprej bodo na vrsti starejši ljudje in nastanjeni v domovih, zdravstveni delavci in kronični bolniki.