Skrb, da bo šolska reforma le kozmetični popravek

Koalicijski vrh je danes obravnaval izhodišča šolske reforme. Premier Robert Golob je napovedal, da bo njeno sprejemanje trajalo dlje časa, a strokovnjaki opozarjajo, da je časovnica zelo tesna. Nujen bi bil dober premislek, medtem pa Zavod RS za šolstvo že prenavlja učne načrte. Opozoril, da tak vrstni ni red ni smotrn, je bilo že več, a vsi se strinjajo, da je reforma nujna.

Verjetno je eden največjih izzivov ministrstva za vzgojo in izobraževanje hudo pomanjkanje delovne sile, slovenski učitelji so eni najstarejših, mladih pa učiteljski poklic ne zanima. Šolske reforme nismo imeli že desetletja, svet se je v tem času zelo spremenil. Premier Golob je dejal, da je eden glavnih ciljev šolske reforme prav ta, da bodo šolstvo in programe prilagodili »izzivom sedanjega časa. To je zeleni, trajnostni usmeritvi in digitalni preobrazbi, digitalni pismenosti.« Že za prihodnje šolsko leto je napovedal spremembe prehranskih smernic za bolj zdravo prehrano in bolj ekonomično delovanje šolskih kuhinj.

Minister svari pred prevelikimi pričakovanji

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da naj bi bila vizija šolstva do leta 2033 znana v začetku leta 2024. Zavod RS za šolstvo že prenavlja učne načrte za splošno izobraževanje, šolska reforma bo vključevala tudi posodobitev učnih načrtov in katalogov znanj v srednjem strokovnem izobraževanju. Spremembe kurikulov v osnovnih šolah naj bi uveljavili do leta 2025, sledile pa bodo tudi spremembe načina ocenjevanja in preverjanja znanj, Felda je ob tem opozoril na (pre)veliko število odličnih ocen. Digitalizacija naj bi zaživela do leta 2026.

Spremembe?

Član delovne skupine, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023-2033, dr. Damijan Štefanc iz ljubljanske filozofske fakultete, je dejal, da je ključna težava šolske reforme vrstni red sprememb: »Medtem ko se mi šele lotevamo dela, Zavod RS za šolstvo že pripravlja spremembe učnih načrtov in že ima izhodišča, prav tako jasne cilje. Ni pametno, da se lotevamo kurikula, dokler se ne dogovorimo o širši strategiji in viziji izobraževanja ter o tem, s kakšnimi sistemskimi rešitvami jo bomo podprli. Kot tudi ni odgovorno k reformi pristopati s predpostavko, da bo mogoče napake in pomanjkljivosti kasneje popravljati za nazaj.« Poudaril je, da vsi vedo, da je sistem nujno potreben sprememb, a te morajo biti premišljene: »Sistemsko vprašanje je denimo predmetnik. Treba se je dogovoriti, ali ga bomo spremenili in kako. Šele potem je smiselno spreminjati učne načrte. Ne sme se nam zgoditi, da za nek predmet posodobimo učni načrt, nato pa prenovimo predmetnik – in moramo zato zanj učni načrt spet napisati na novo.« Dodal je, da je težava tudi tesna časovnica, ker se z vsem zelo mudi, spremembe so namreč sofinancirane na podlagi načrta za okrevanje in odpornost.

Šolska reforma

Da hitenje ni smiselno, je poudaril tudi predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan: »Evalvacije devetletke sploh še nismo imeli. Nujen bi bil temeljit premislek, potem odločitev, kakšne kompetence želimo, da jih imajo otroci po koncu osnovne, srednje šole in tudi fakultete, potem spremeniti predmetnik in nato učne načrte. Želim in upam, da ob taki časovnici šolska reforma ne bodo le kozmetični popravki.«

Tudi glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj je prejšnji teden na srečanju z ministrom Feldo opozoril, da zaporedje sprememb ni smiselno: »Zdi se, da je voz postavljen pred konja.« Vendarle pa je poudaril, da je reforma nujna, prav tako pa politična podpora in širši družbeni konsenz: »Če minister sam ostal z njo, se ji ne piše nič dobrega.«