V nadaljevanju preberite:

Uporabniki storitev na domu bodo imeli s prvim julijem poleg dosedanje pomoči družini na domu na voljo tudi storitev dolgotrajne oskrbe. Druga bo vsaj do leta 2028 brezplačna, saj bo krita iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Pomoč družini na domu (PND) ostaja organizirana na enak način kot doslej. Uporabnik bo lahko prejel sredstva in storitve iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, sočasno pa sofinancirano PND, kar bo v večji meri omogočalo preprečevanje institucionalizacije in izboljšalo dostop do oskrbe, pojasnjujejo na Inštitutu RS za socialno varstvo (IRSSV). Enoten osebni načrt, ki ga bo z uporabnikom sklenil koordinator dolgotrajne oskrbe, bo tako lahko vključeval obe storitvi, obe bo lahko, ne pa nujno, zagotavljal isti izvajalec.

Po projekcijah v trenutnem sistemu zdravstva in socialnega varstva je približno 75.500 uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Vendar vsi ti iz različnih vzrokov ne bodo prejemali storitev dolgotrajne oskrbe, pravijo na IRSSV. Do nje namreč ne bodo upravičeni vsi, ki bodo oddali vlogo. Nekateri prejemajo primerljive pravice, ki se jim ne bi želeli odpovedati, saj so zanje ugodnejše, na primer uporabniki osebne asistence. Prav tako do dolgotrajne oskrbe ne bodo upravičeni mlajši od 18 let.

Na inštitutu za socialno varstvo tako predvidevajo, da bo uporabnikov med dosedanjimi približno 53.000; storitve dolgotrajne oskrbe bodo prejemali v instituciji, na domu ali pa kot denarni prejemek. K temu je treba prišteti še tiste, ki trenutno niso vključeni v nobeno od formalnih storitev; po grobi oceni na podlagi študije Share, ki jo izvaja inštitut za ekonomska raziskovanja, jih je približno 15.000. Koliko uporabnikov bo imelo obe storitvi, ni mogoče oceniti.