Večje število svetovalnih delavcev tudi prihodnje leto

Po tragediji na šoli v Beogradu in grožnjah v trboveljski osnovni šoli, ki jih policija še preiskuje, so se odzvali tudi slovenski pristojni ministri. Aktivnosti vlade za zagotavljanje varnega okolja v slovenskih šolah so predstavili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Felda je dejal, da ministrstvo ves čas sodeluje s pristojnimi za preprečevanje nasilja. Dodal je, da imamo predpisan in dobro delujoč protokol za preprečevanje nasilja oziroma kako se soočati z oblikami nasilja v šolah. Sodelujejo tudi z Zavodom RS za šolstvo, zaposlenim nudijo tudi izobraževanja na tem področju. Poudaril je, da je pomembno, da so povezani z drugimi institucijami, kot so centri za socialno delo.

Minister Felda je pojasnil, da protokol in konkretna navodila niso vedno dovolj, ključen je človeški faktor: »Torej pripravljenost odzivanja posameznega pedagoga, ki je postavljen pred konkreten primer pojava ali grožnje z nasiljem. Pri posameznih incidentih pa se včasih tudi najbolj vešči učitelji znajdejo v nezavidljivem položaju, ko se je treba odzvati hitro in odločno, še posebej ko gre za pojave nasilja nad učitelji ali pa pojave medvrstniškega nasilja, ki niso strogo vezani na območje šole. Na ministrstvu smo vsekakor tudi v neprestanem dialogu z ravnatelji, ki nas opozarjajo na omejeno strokovno avtonomijo učiteljev, zato tudi v tem oziru odpiramo razpravo za spremembo določenih predpisov.«

Več policije pri šolah ni rešitev, a malo pomiri

Poudaril je, da so otroci po epidemiji tudi v stiski, in napovedal, da bodo število svetovalnih delavcev šole ohranile tudi jeseni. Kot smo že poročali, so število svetovalnih delavcev namreč povečali na podlagi sklepa takratne ministrice Simone Kustec, sklep pa se izteče konec avgusta letos. Felda je odgovoril, da je še dovolj časa, da sprejmejo nov sklep, in napovedal, da bo povečano število svetovalnih delavcev tudi del novih normativov in standardov.

Šole morajo ohraniti dodatne svetovalne delavce

Osnovne in srednje šole pa tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, šole s prilagojenim programom in dijaški domovi so že dobili okrožnico ministrstva za vzgojo in izobraževanje. »Na pobudo predsednika vlade dr. Roberta Goloba petek, 12. maj, posvečamo kulturi nenasilja in strpnosti,« je zapisal minister Darjo Felda v okrožnici.

Nadalje piše, naj šole tako v petek del pouka, vsaj dve šolski uri, namenijo različnim prilagojenim aktivnostim, usmerjenim v udejanjanje ničelne tolerance do nasilja in opolnomočenje učencev za preprečevanje nasilja in odzivanje v situacijah nasilja.

Starši niso kos otrokom, šola pa ne staršem

Predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar je do vsebine okrožnice kritična: »Pozdravljamo pobude za preprečevanje nasilja, a tovrstne aktivnosti je treba načrtovati, ne pa kar tako ad hoc. Gre namreč za občutljivo tematiko, za katero niti vsi učitelji niso opolnomočeni. Tega v dveh dneh, pravzaprav zgolj v enem dnevu, ker gradiva nam bodo poslali v sredo popoldne, ne moremo kakovostno pripraviti. Odločitve ad hoc nikoli niso bile dobre.«

Počkarjeva je dejala, da ravnatelji opozarjajo, da smo v zaključnem delu šolskega leta, ko zaključujejo ocene, imajo tudi vrsto drugih aktivnosti. Najbolj bistveno pa je, je še dodala, da je sta poziv in okrožnica podcenjevanje šol: »Vse to kaže na poniževanje šol z domnevo, da nič ne delamo na področju preprečevanja nasilja. Mi to delamo že ves čas in bomo še delali, ampak ne na poziv vlade. Poleg tega smo presenečeni nad poznim odzivom ministrstva, saj smo šole v tem času že same veliko naredile.«

Minister Felda je na novinarski konferenci odgovoril, da moramo ravnateljem in učiteljem zaupati: »V petek naj bi bil ta dan na željo predsednika vlade. Kako bodo šole to uredile in pripravile, je to stvar šol. Ne moremo vsebine zapovedovati. Bodo pa šole verjetno dobile jutri materiale, ki jih lahko uporabijo ali pa tudi ne.« Kasneje je dodal, da je na to temo v šolah že veliko znanega, da imajo šole opolnomočene svetovalne delavce, pa tudi učitelje.

Moj otrok je problematičen, popravite ga!

Minister Danijel Bešič Loredan je posebej izpostavil pomen duševnega zdravja in naslavljanja problemov duševnih stisk otrok in mladostnikov. Ob tem je opozoril tudi na pomanjkanje kliničnih psihologov, povedal je tudi, da se končno lotevajo tudi reševanja problematike psihoterapije, ki je pri nas povsem neregulirano področje. Sklenil je, da danes v tem trenutku potrebujemo pozitivno psihologijo, potencirati moramo strpnost. Tudi zato je petek namenjen tovrstni komunikaciji. Dodal je, da vsi dogodki kažejo, da moramo najti skupno odgovornost za duševno zdravje in medresorsko sodelovanje tudi na tem področju.

Vsi trije ministri so večkrat omenili pomen duševnega zdravja. Poziv dijaške skupnosti, naj k sistematskim pregledom vključijo tudi vprašalnik o duševnem zdravju, minister Bešič Loredan pozdravlja: »Tudi s pediatri se o tem pogovarjamo. Problem preventivnih pregledov o duševnem zdravju so soglasja staršev. Ti se s fizičnimi, telesnimi pregledi strinjajo, ko pridemo do duševnega zdravja, pa je problem. Ker moj otrok ni nor. To moramo destigmatizirati. Izenačiti moramo duševno in telesno zdravje.«

Vse več depresivnosti, anksioznosti, nespečnosti

Da so zelo odvisni od staršev, je priznal tudi Felda: »Šola je zavezana, da pomaga, ampak smo odvisni od staršev. Če starši dajo privoljenje, da se otroku pomaga, gre, če so starši proti, ne gre. To so stvari, ki so se vlekle leta, sčasoma jih je treba umakniti. Ampak to ni stvar enega meseca. Treba je iti v razprave, se pogovoriti, tudi z ravnatelji, učitelji, ravnatelji, da vidimo, kako izpeljati to iz šole ven. Še vedno pa trdim, da je šola vzgojno-izobraževalna institucija. Morala bi biti res vzgojna. Ne pa da imamo neke pravne vidike, kjer želimo pomagati, pa ne moremo, ker so pravni zadržki.«

Med pravne zadržke sodi tudi, denimo, odstranitev nasilnega učenca iz razreda oziroma šole, pa tudi pregledovanje šolskih torb. Felda je dejal, da sicer učitelji lahko pod določenimi pogoji šolske torbe tudi pregledajo: »To je možno urejati s pravilniki znotraj šole. Poseg v zasebnost ni enostavna zadeva. Če obstaja sum, da je v torbi kaj nedovoljenega, se že zdaj da pregledati. Ampak pregled ne sme biti žaljiv. Lahko, denimo, pozovemo učenca, da sam pokaže oziroma da sam jemlje stvari iz torbe in pokaže, kaj je v njej.«

Otroci razvajenih staršev so razvajeni na kvadrat

Minister Luka Mesec je dejal, da se na te dogodke ne smemo odzvati paranoično in iskati krivcev. Pozval je tudi politike, da so spoštljivi in da te situacije ne izrabljajo za nabiranje političnih točk. Poudaril je, da mora biti komunikacija spoštljiva. Opozoril je še na problem družinske politike, prav družina je tista, kjer se nasilje običajno začne in potem širi v družbo naprej. Mesec je dejal, da izvajajo preventivne in kurativne programe. Izpostavil je družinske centre, kjer izvajajo različne oblike za podporo družinam. Ko se nasilje zgodi, imajo otroci na voljo SOS telefon, svetovalnice za žrtve nasilja ... Spomnil je tudi na centre za socialno delo, kjer nudijo številne storitve, tudi za preprečevanje nasilja.

Priznal je, da so v zadnjih letih centri za socialno delo postali preveč administrativno obremenjeni in so premalo na terenu. Dejal je, da gre reforma centrov za socialno delo prav v to smer, da socialni delavci pomagajo ljudem na terenu.