Tretjina študentov brez dela ne bi študirala

Mednarodna raziskava Evroštudent VII, ki se ukvarja s socialnimi in ekonomskimi življenjskimi razmerami študentov v Evropi, je pokazala, da so slovenski študenti v povprečju zadovoljni s študijskimi razmerami, manj pa z uravnoteženjem študija in dela. Med študijem delajo v povprečju 25 ur na teden, kar je enajst ur več od njihovih evropskih kolegov. Tretjina jih dela zato, da sploh lahko študira, več kot polovica pa zato, ker mora vzdrževati druge.

Delovni čas študentov, namenjen študiju in delu, je v Sloveniji v povprečju obsegal 51 ur na teden. Kot je povedala dr. Alenka Gril s Pedagoškega inštituta, so slovenski študenti nadpovprečno obremenjeni z delom: »Med študijem delajo v povprečju 25 ur na teden, kar je enajst ur več od mednarodnega povprečja.« Dve petini jih je opravljalo redno plačano delo v času predavanj, četrtina občasno. Približno tretjina študentov med študijskim letom ni delala. Ves čas, torej med študijskim letom in počitnicami, jih je delalo 56,7 odstotka. Tistih, ki sploh niso iskali zaposlitve, je bilo 14,3 odstotka. Delež študentov, ki med študijskim letom delajo, se povečuje, v zadnjih desetih letih za deset odstotkov.

Mladi želijo prilagodljivo delovno okolje

Tretjina študentov si brez plačanega dela ne bi mogla privoščiti študija, več kot polovica jih dela, ker vzdržujejo druge. Najpomembnejši vir za preživljanje je bila zanje zaposlitev (44,1 odstotka), na drugem mestu je bila finančna podpora družine (36 odstotkov) in šele na tretjem mestu so štipendije (13 odstotkov). Četrtina študentov ima resne finančne težave.

Epidemija

Marko Ruperčič iz Študentske organizacije Slovenije je dejal, da vzbuja skrb, da vedno več študentov podpira druge: »To je najhujša motivacija za delo. Okrepiti je treba podporne mehanizme ne le študentov, ampak tudi njihovih družinskih članov. Rešitev je torej krepitev vseh socialnih politik.« Dodal je, da so bili v času epidemije prav tisti, ki si z delom plačujejo študij, najbolj na udaru: »V prvem valu je bil izpad dohodkov 100-odstoten, pomoč države je bila nezadostna.«

V Državnem zboru zakon za urejanje položaja študentov

Da je študentsko delo socialni korektiv, so v sindikatu Mladi plus že večkrat opozorili, je dejala Sabina Leben: »Situacija se do danes ni spremenila. Štipendijska shema se ni spreminjala. Državne štipendije so prenizke, samo s štipendijo ne morejo preživeti.« Lani je državna štipendija po podatkih ministrstva za delo znašala 112 evrov. »Študentsko delo torej ni le socialni korektiv, ampak nuja, da lahko še vedno plačujejo svoje življenjske stroške. Že leta opozarjamo, da je treba štipendijsko politiko razširiti na vse dijake in študente in da bi se morala štipendija zvišati. Poleg tega ni bil zgrajen noben študentski dom, kar pomeni, da morajo iskati namestitev na trgu,« je še dejala Lebnova. Po raziskavi v študentskih domovih biva slaba četrtina študentov.

Predkovidno

Raziskavo je med letoma 2018 in 2021 zagotovilo ministrstvo za izobraževanje, izvajal pa jo je Pedagoški inštitut. Čeprav so rezultate zbirali še pred epidemijo, na Pedagoškem inštitutu pojasnjujejo, da je raziskava pomembna, saj »predstavlja trdno referenčno točko 'predkovidnega' obdobja«. Raziskava je ciklična in se izvaja vsaka tri leta, a se za novo, ki bi obravnavala čas epidemije, na ministrstvu za izobraževanje niso odločili, je dejala Duša Marjetič. Napovedala je, da bodo razpisali ciljni raziskovalni projekt glede covida-19. Odločili so se še za projekt Evrograduate, ki se bo osredotočal na diplomante.