V Državnem zboru zakon za urejanje položaja študentov

Predlagatelji novega zakona za urejanje položaja študentov so danes v DZ predstavili poglavitne rešitve sprememb, ki jih bo v sredo obravnaval odbor DZ za izobraževanje. Med njimi sta postopno zvišanje državnih štipendij in sredstev za investicije v gradnjo študentskih domov. K sprejemu zakona je pozvala tudi predsednica ŠOS Marike Grubar.

Novi predlog zakona za urejanje položaja študentov so oblikovali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), v parlamentarni postopek pa ga je julija lani vložila skupina poslank in poslancev SNS, SD, SAB, LMŠ in nepovezanih poslancev (NP) s prvopodpisanim predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem. V sredo bo predlog sprememb zakona na nujni seji, sklicani na zahtevo LMŠ, SD, SAB in nepovezanih poslancev, obravnaval odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, že prejšnji teden pa je dobil soglasno podporo na pristojni komisiji državnega sveta.

Študentom se obeta nenavadno predstavništvo

Kot je na današnji predstavitvi predloga zakonodajnih sprememb v DZ poudaril Igor Zorčič (NP), z njimi naslavljajo številne težave, s katerimi se soočajo študentje pri študiju že vse od gospodarske krize. Po tej je prišla zdravstvena kriza, vendar so študentje vselej ostajali v senci reševanja drugih težav, ne glede na to, katera vlada je bila na oblasti, je opozoril.

Prenizke štipendije

Med najpomembnejšimi rešitvami je izpostavil predvsem postopno zvišanje državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024 in povišanje sredstev za investicije v gradnjo študentskih domov. Zdaj se gradnja domov financira iz koncesijske dajatve od študentskega dela, po novem pa bi za investicije vsako leto namenili še pet milijonov evrov je proračuna, je predlog predstavil Zorčič. Državne štipendije so v povprečju za 300 evrov nižje od povprečnih stroškov študenta, je poudaril Zorčič.

Z novim zakonom se uvajajo tudi druge izboljšave za študente, kot so uvedba digitalne študentske izkaznice, omejitev višine vpisnin in administrativnih stroškov vpisa. Prav tako predlog novega zakona naslavlja študente s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, med njimi so osebe z disleksijo, motnjo pozornosti, je med drugim naštel Zorčič.

Prezrti in prekarizirani, brez domov, financ in zastopnikov

Po mnenju Aljaža Kovačiča (LMŠ) je zakon dober, ker problematiko študentov sistemsko rešuje na dolgi rok, zato je izrazil pričakovanje, da bo zakon v sredo dobil podporo tudi na matičnem odboru. Ob tem je spomnil, da sta Zujf in aktualna kriza najbolj prizadela prav študente.

Enako pričakujejo v poslanskih skupinah SD in SAB. Marko Koprivc (SD) je spomnil, da aktualna vlada v času epidemije covida-19 ni imela posluha za mlade in njihove težave, temveč jih je pustila na cedilu. »Žalostno je, da je vlada, ob vsem denarju, ki ga je zaradi blaženja krize dobesedno stresala naokrog, predvsem svojim prijateljem, zasebnim fakultetam in Katoliški cerkvi, na študente povsem pozabila,« je opozoril Koprivec.

Kakšen naj bo slovenski visokošolski prostor

Za poslansko skupino SAB je pomembno predvsem to, da se vsem otrokom od osnovne šole naprej omogoči javno šolstvo in kakovostno izobraževanje. Med pomembnejšimi rešitvami zakonodajnih sprememb v SAB po besedah vodje poslancev Maše Kociper izpostavljajo tudi zagotavljanje brezplačne uporabe javnega potniškega prometa dijakom in študentom.

»Pričakujemo, da bodo v vseh poslanskih skupinah podprli zakonske spremembe in tako vsaj deloma popravili škodo, ki so jo študentje utrpeli v času epidemije, ko so bili večkrat spregledani in pozabljeni,« je poudarila novoizvoljena predsednica Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar.