Neomejen dostop | že od 9,99€
S pomanjkanjem kadrov se srečujejo številne panoge. Velik izziv je, kako lahko podjetja sama z različnimi pristopi navdušijo mlade, da se odločijo za poklice, ki jih primanjkuje, po drugi strani pa tudi, kako zadržati že usposobljene zaposlene in krepiti njihovo motivacijo.
Teh izzivov se zavedajo tudi v Ekvilib Inštitutu, ki je tudi usposabljanja zaposlenih vključil v certifikat Družbeno odgovoren delodajalec; ta prek širokega nabora ukrepov delodajalcem med drugim ponuja priložnosti za izboljšanje na področju usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja. Pridobivanje certifikata poteka v okviru projekta, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in Republika Slovenija, brezplačno pa je na voljo še približno 15 mest za organizacije z najmanj petimi zaposlenimi.
Institucija, ki se ukvarja z razvojem kadrov in ki tudi podeljuje štipendije za deficitarne poklice, je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Na njem z različnimi programi pokrivajo različne ciljne skupine. Kot poudarjajo, so na eni strani »podpora« mladim, ki lahko pridobijo vrsto štipendij in prve praktične izkušnje med izobraževanjem, pa tudi zaposlenim in delodajalcem, ki lahko pridobijo finančna sredstva za usposabljanja in izobraževanje ter tako krepijo kompetence zaposlenih ali vlagajo v njihov razvoj.
»Z dodeljevanjem štipendij za deficitarne poklice spodbujamo mlade, da se vpišejo v izobraževalne programe za poklice, pri katerih je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Prav tako mlade usmerjamo, da preverijo razpisane kadrovske štipendije, ki jih delodajalci do konca januarja vsako leto oddajo v skladovo spletno aplikacijo – Izmenjevalnica. S programom PUD – Povezava sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s potrebami trga dela pa povezujemo sistem poklicnega izobraževanja s potrebami trga dela prek spodbud delodajalcem za zagotavljanje učnih mest za vajence, dijake srednjega poklicnega izobraževanja in študente višjega strokovnega izobraževanja.«
Kot še dodajajo, se z vsem tem trudijo mlade usmeriti v poklice, ki jih primanjkuje, in k delodajalcem, ki iščejo nov kader. Ob tem je sklad na področju razvoja kadrov s programom Kompetenčni centri za razvoj kadrov dodelil sredstva za usposabljanje zaposlenih desetim kompetenčnim centrom, v katere je vključenih več kot 300 slovenskih podjetij.
Visokotehnološko podjetje 3fs s približno 80 zaposlenimi, od katerih je več kot dve tretjini razvijalcev in inženirjev, je lani prejelo pristopni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec. Ustanovljeno je bilo pred 17 leti v Kranju, danes pa delujejo po vsem svetu, največ v Skandinaviji. Kot poudarja Ajda Marn, ki v podjetju skrbi za ljudi, njihovo zadovoljstvo in razvoj, zaposlenim ponujajo priložnosti, da delajo na zanje vsebinsko pomembnih projektih in ustvarjajo prostor, kjer vsak dan sodelujejo z vrhunskimi strokovnjaki in izpopolnjujejo ter širijo svoje znanje.
»Hkrati jim ponujamo uravnoteženo okolje, katerega glavni namen je zmanjševanje stresa, ki ga je v naši industriji zelo veliko. Metod je nešteto, od prilagojenega delovnega časa in prostora za delo do podpiranja prostočasnih aktivnosti, zdravega načina življenja in uravnoteženega družinskega življenja ipd.,« poudarja Ajda Marn in dodaja, da ima izjemen pomen v podjetju učenje, ki je v IT-industriji še toliko bolj pomembno kot drugje.
»Gre namreč za izjemno hitro rastočo in spreminjajočo se panogo, v kateri je treba poskrbeti, da z znanjem dohajamo sodobne trende. Zato že vrsto let vzdržujemo skupnost profesionalcev znotraj in zunaj podjetja ter z njimi organiziramo predavanja, seminarje, delavnice in druga usposabljanja. Naši zaposleni bi kot pomembno značilnost kulture 3fs poudarili tudi netolerantnost do netolerantnih ljudi.« In kot pravi Ajda Marn, so vse to vzroki, da se ljudje odločijo (razmeroma dolgo, v primerjavi s konkurenco) sodelovati z nami, in so »obenem tudi glavni motivatorji, ki si jih želimo videti pri svojih zaposlenih«.
Mlade v podjetju 3fs nagovarjajo različno, še najbolj pa z zgledom. Veliko časa in energije namenjajo delu z osnovnošolci, dijaki in študenti – od delavnic, aktivnosti, dogodkov, predstavitev IT-poklicev …, strokovno pa jih začnejo obravnavati kot kolege že v srednji šoli in zatem med študijem, ko jih vključijo kot sodelavce pri produkcijskih projektih. Že pet let zapored ponujajo tudi poletna pripravništva, pove Marnova.
»Vedno bolj je jasno, da mladi iščejo delo, v katerem vidijo smisel ter za katero bodo osebno angažirani. Hkrati pa iščejo delodajalca, ki jih bo poslušal in slišal, imel enake vrednote, vendar jih ne bo omejeval, temveč zgolj ponujal podporo njihovemu razvoju. Želijo si prilagodljivo in pozitivno naravnano delovno okolje, sprejemajočo in razumevajočo kulturo, neagresivno vzdušje, nehierarhičen način dela. V delodajalcu iščejo enakovrednega partnerja, ki jih bo spoštoval, podpiral, z njimi komuniciral transparentno in zaposlene postavljal na prvo mesto,« še pravi Ajda Marn.
In dodaja, da so mladi, ki se podajajo v IT-svet, tipično visoko intelektualni in nimajo težav jasno izraziti svojih pričakovanj, ki presegajo zgolj delo za zaslužek. Posameznikom, ki šele prihajajo na trg dela IT-industrije, izjemno veliko pomenita tudi načelnost in odgovornost do družbe ter okolja. Pri tem je pomembno, da delodajalec to podpre.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji