Bilo je precej apokaliptično, se Lara Lovrič, Ljubljančanka, ki študira psihologijo na univerzi v Tilburgu na Nizozemskem, spominja četrtka pred dvema tednoma. »Najprej so nam s fakultete sporočili, da bo kljub ukrepom, ki jih uvajajo države, vse ostalo, kakor je bilo. Čez dve uri je bilo vse drugače. Ukinili so vse izpite, to pa je bilo tudi vse, kar smo izvedeli.« Lara Lovrič se je s skupino prijateljev naslednji dan z avtom vrnila v Slovenijo, mnogi pa so se odločili, da bodo ostali, saj se v državah študija počutijo varne, nekateri se ne želijo podati na negotovo pot, nekateri niti ne vedo, kako bi se tega lotili. Po informacijah, ki smo jih dobili, so vsi zdravi in se dobro počutijo, živijo v izolaciji in študirajo po spletu.

Podatka o tem, koliko slovenskih študentov študira v tujini, ni. Tistih, ki so se na tuje univerze vpisali prek programa Erasmus, je približno 420, največ v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji, Nemčiji in Belgiji. Veliko se jih je v domovino že vrnilo, poročajo z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), nekateri še prihajajo z izrednimi humanitarnimi poleti, kakršna sta bila predvčerajšnjim iz Prage in Varšave ter sinočnji iz Madrida, na katerem je bilo več študentov. Ti bodo morali po vrnitvi v domovino v karanteno za dva tedna.



Po podatkih, ki so jih imeli na voljo na ministrstvu za izobraževanje, se želi vrniti še 17 študentov, se pa te številke iz dneva v dan spreminjajo. »Mednarodne pisarne visokošolskih institucij so zelo aktivne in v stiku z njimi, prav tako MIZŠ pomaga pri pridobivanju informacij zunanjega ministrstva ter obvešča o možnostih prevozov,« so odgovorili. Na ministrstvu za zunanje zadeve so v stiku le s tistimi, ki se obrnejo na konzularno krizno celico. Če presodijo, da so v državah, kjer študirajo, varni, jim tudi svetujejo, da ostanejo tam.


 

Večina študentov ekonomske fakultete ostaja

V tujini je bilo še včeraj dopoldne 95 študentov ljubljanske ekonomske fakultete, torej večina od skupaj 111, kolikor jih je v spomladanskem semestru vpisanih na študijske programe v 29 državah (gre za programe Erasmus, sodelovanje po bilateralnih sporazumih in v okviru srednjeevropske izmenjave Ceepus). Največ jih je v Franciji, Nemčiji in na Portugalskem, a gotovo se bo te dni številka še spremenila, nekaj jih je že prišlo iz Španije, je povedala Danijela Voljč, vodja službe za mednarodno sodelovanje na omenjeni fakulteti.

Razlogov za to, da se niso vrnili, je več: »Nekateri se v gostujoči državi počutijo varneje kot doma, na primer na Švedskem, Danskem, celo v Lizboni. Nekateri so ocenili, da je bolje ostati v tujini, kot se podati na negotovo pot zaradi zaprtja mej. Drugi upoštevajo navodila gostujoče univerze, so v izolaciji in poslušajo predavanja po spletu. Večina med njimi ima tudi vnaprej plačano nastanitev. Tretjim se je semester začel kasneje, denimo v Nemčiji. Četrta skupina bi se rada vrnila, vendar ne vedo, kako. Ob tem nam sporočajo, da imajo premalo pomoči od ambasad ali naših predstavništev v tujini ter ministrstva za zunanje zadeve.« Najpomembneje pa je, kot je dodala sogovornica, da so vsi zdravi in se počutijo dobro.

S slovenskimi študenti v tujini kot tudi s tujimi na ljubljanski ekonomski fakulteti – v tem semestru jih je 154, v Ljubljani jih je za zdaj 94 – so, kot je zagotovila sogovornica, v stalnem stiku, po telefonu, elektronski pošti, družbenih omrežjih in prek spletne strani fakultete, kjer objavljajo vse aktualne novice in navodila tudi v angleščini. Vsako sredo imajo zaposleni v mednarodni pisarni z njimi sestanek prek zooma, videokonference, in odziv je zelo dober, prav tako je študentom in njihovim staršem na voljo telefonska številka, na katero lahko pokličejo kadarkoli, 24 ur, vse dni v tednu.
 

Študij na daljavo, izpitni roki premaknjeni

Študentka psihologije Lara Lovrič in skupina prijateljev iz Slovenije, ki ravno tako študirajo na Nizozemskem, so se odpravili domov kar z avtom, pa čeprav v negotovosti, ali bodo lahko prečkali Nemčijo in Avstrijo. Na pot so šli v petek popoldne, vozili vso noč in še pravočasno prispeli, pripoveduje študentka prvega letnika in bodoča forenzična psihologinja. Zdaj študira od doma.

»Vsa predavanja, seminarji in vaje potekajo po spletu; profesorji se bodisi posnamejo bodisi pripravijo avdioposnetke razlag ob vizualnih predstavitvah. Preostale obveznosti, torej dodatne naloge, pa tako ali tako potekajo prek interneta, zato zahteve in roki oddaj ostajajo nespremenjeni. Za zdaj velja, da so vsi izpiti, ki naj bi jih prav tako opravljali prek interneta (baje pa še iščejo alternative), prestavljeni na konec maja in začetek junija.« Kdaj se bo lahko vrnila na Nizozemsko, ne ve, najverjetneje šele poleti.



Lara Lovrič je ena izmed študentov, ki so se na študij v tujini vpisali s pomočjo svetovalne agencije IntegralEdu, ki obstaja sicer več kot 25 let, pisarna v Sloveniji pa deluje šele dve leti. Prek te se je na univerze v drugih državah v tem študijskem letu vpisalo okoli 50 mladih, približno pet jih je še v tujini, v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Kot je povedala vodja slovenske pisarne IntegralEdu Tamara Nanaja, so preprosto presodili, da bo vse v redu, za zdaj se tudi počutijo dobro in študirajo od doma, z njimi so ves čas v stiku in so jim pripravljeni ponuditi psihološko pomoč, če jo bodo potrebovali. Poleg skrbi z vračanjem študentov imajo sicer te dni veliko dela z vpisovanjem v prihodnje študijsko leto, pri čemer se marsikje roki že zamikajo.

Med študenti, ki so ostali v tujini, je Klemen Ernst, ki ravno tako na Nizozemskem študira oblikovanje računalniških iger. »Počutim se super, v izolaciji imam dovolj za početi, sem pa tudi založen s hrano in pijačo,« je sporočil včeraj. »Študij mi gre dobro, redno se udeležujem spletnih predavanj in vsak dan opravljam naloge, ki jih bomo na koncu četrtletja oddali za oceno. Nič preveč zahtevnega, zato nimam nobenih težav.« Da ostane na Nizozemskem kljub razmeram zaradi covida-19, se je odločil, ker je na varnem. »Trenutno predavanja po spletu potekajo gladko, z občasnimi ovirami, kot je slaba internetna povezava, zelo redko se zaradi velikega obiska tudi zruši študijski spletni portal, a ga hitro znova postavijo,« je povedal Klemen Ernst.