Predstavniki študentov so se danes sestali s predstavniki ministrstev za izobraževanje, za zdravje, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter NIJZ. Študenti si namreč predvsem zaradi hudih stisk, v katerih so se znašli nekateri in je posledično zelo slabo njihovo duševno zdravje, prizadevajo, da bi se študij čim prej nadaljeval v živo.
Za zdaj pa kaže, da se študenti še nekaj časa ne bodo vrnili v predavalnice. Po novem vladnem semaforju bodo namreč v rdeči fazi dovoljeni izpiti in seminarji do deset ljudi, v oranžni fazi pa bo študij v hibridni obliki. Kot so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), to pomeni, da bi študenti, »ki zaradi različnih razlogov (bolezen, nezmožnost bivanja v študijskem središču, necepljenost …) študiju v živo ne bi mogli prisostvovati, na ta način še vedno lahko študirali na daljavo. Predstavniki ministrstva za zdravje so pri tem poudarili, da bodo za študente omogočili obvezno brezplačno samotestiranje na covid-19, kot je to predvideno za učence in dijake.«
Vodja svetovalne skupine ministrstva za zdravje
Mateja Logar je kasneje na novinarski konferenci pojasnila, da je bil to eden izmed predlogov, da pa še ni nič dokončno določenega.
Slabo stanje študentov
Kot so še sporočili iz ŠOS, so pričakovali, »da se bo študijski proces normaliziral nemudoma. Težko namreč razumejo, da se izobraževalni proces lahko izvaja na osnovnih in srednjih šolah tudi v trenutni epidemiološki situaciji, pri tem pa smo dodatno ta teden priča katastrofalnim podatkom o duševnem zdravju študentov v času omejitve gibanja.«
Najbolj so študente razočarali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Ta teden so bili študenti že deležni negativnega odziva glede povračila manjkajočega prihodka zaradi prepoznega dviga minimalne urne postavke za opravljeno študentsko delo, s čimer ministrstvo nasprotuje uresničitvi sklepa, ki ga je podal državni zbor. Ob takšnem ravnanju po enem letu zaprtih fakultet, skoraj 30-odstotnem padcu obsega študentskega dela v zadnjih dvanajstih mesecih, minimalni pomoči študentski populaciji skozi protikoronsko zakonodajo je pričakovano, da je raziskava NIJZ pokazala, da vsak četrti mladi med 18. in 29. letom kaže tveganje za pojav resnih depresivnih motenj. Ključna razloga sta pomanjkanje socializacije in slabšanje materialnega položaja,« so zapisali v ŠOS.
Dodali so, da tudi danes ministrstvo ni »hotelo slišati ničesar o zagotovitvi nadomestila za izpad dohodkov iz študentskega dela, subvenciji za bivanje pri zasebnikih in za nakup IKT-opreme. Pristojno ministrstvo je gladko zavrnilo vse predloge, ki jih v okviru usklajevanja zakona za urejanje položaja študentov predlaga ŠOS, obenem pa niso pokazali niti pripravljenosti za usklajevanje podanih predlogov.« ŠOS predlaga, denimo, dvig državnih štipendij, možnost združevanja državnih in Zoisovih štipendij, brezplačni javni potniški promet za študente, zmanjševanje omejitev koriščenja subvencionirane študentske prehrane …
Ministrstvo odgovarja
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so po današnjem sestanku v novici na spletni strani zapisali, da se stisk študentov zavedajo in da veliko pozornost namenjajo prav področju duševnega zdravja in programom za mladostnike, ki so v stiskah: »Programi se izvajajo v obliki dnevnih centrov, svetovalnic, stanovanjskih skupin kot skupnostno delo v lokalnih okoljih in kot telefonsko ali spletno svetovanje.« Zapisali so, da so pripravili tudi dodatni javni razpis za najbolj ranljive skupine ljudi.
Dodali so še, da so študentom dvakrat namenili dodatek v višini 150 evrov in dodatek za dijake in študente, ki delajo s covid bolniki, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke njihovega osnovnega plačila. Z interventno zakonodajo so zagotovili, da štipendisti zaradi posledic epidemije ne bodo prikrajšani za pravico do posamezne štipendije oziroma jim prejetih sredstev ne bo treba vračati. Za državne štipendije so lani namenili 1,6 milijona evrov več kot leto prej, za Zoisove štipendije pa za to šolsko oziroma študijsko leto dodatnega pol milijona evrov.
Komentarji