Po koronavirusu še epidemija duševnih motenj

»Včasih, ko mi je res hudo, se porežem – potem je lažje,« je eden od zapisov, ki ga je svetovalni delavki posredovala osnovnošolka. Hude stiske otrok in mladostnikov spremljajo velikokrat nemočni šolski svetovalni delavci. Poudarjajo, da je treba šole čim prej odpreti. Ker se njihovo delo po koncu epidemije ne bo končalo, so v Društvu šolskih svetovalnih delavcev Slovenije v pozivu vladi zapisali, naj pripravijo strategijo za intenzivnejše preventivno delo v prihodnje.

Na eni od celjskih srednjih šol so dijake v zadnjih dveh tednih decembra obiskali na domu, je v aktivu svetovalnih delavcev srednjih šol celjske regije povedala svetovalna delavka: »Nekateri so mi padli v objem, vsi pa spraševali, kdaj se bodo lahko vrnili. Živijo v odročnih krajih, ne morete si predstavljati, kje vse. Mnogim je težko. Veliko je tesnobe, ena od dijakinj je hospitalizirana. Verjamem, da bodo resne posledice v duševnem delovanju mladih. Potrebe po psihosocialni pomoči bodo zelo velike.«



Na več šolah imajo hospitalizirane dijake, ena od svetovalnih delavk opaža, »da so iz pedopsihiatričnih hospitalizacij odpuščeni zelo hitro; pa gre za samomorilna vedenja, samopoškodbe, motnje hranjenja, resno patologijo«. Ugotavljajo, da je bila za nekatere šola edino zdravo okolje. Svetovalni delavci so v zadnjih tednih zaznali veliko povečanje spletnega nasilja. Še ena od svetovalnih delavk je v aktivu zaključila: »Vse kaže, da bo epidemiji koronavirusa sledila epidemija duševnih motenj. Nanjo se bo treba pripraviti bolje; dostopnost strokovne pomoči je bila slaba že pred epidemijo, zdaj je še slabša.«
 

Poziv vladi

Da se je treba za čas, ko bodo otroci in mladostniki spet v šolah, čim prej pripraviti na preventivno delo prav na področju psihofizičnega zdravja, so v pozivu vladi prejšnji teden zapisali v Društvu šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Hkrati so opozorili na povečevanje razlik, ki izhajajo iz siceršnjih družbenih nepravičnosti. V tem smislu v društvu opozarjajo tudi na odpiranje dejavnosti, do katerih nimajo vsi dostopa: »Medtem ko imajo nekateri otroci doma relativno ugodne pogoje za učenje ter starše, ki jih pri tem lahko osebno in materialno podpirajo, hkrati pa lahko še smučajo in hodijo na športne treninge, ki potekajo v živo, so drugi 'ujeti' v družinskih okoljih in ne smejo v šolo, tudi če bi to radi, umaknejo pa se lahko samo na ulico.«



Svetovalni delavci pozivajo vlado, naj se vrtci in šole odprejo čim prej in varno za vse, »prioritetno pa vsaj za najranljivejše skupine otrok in mladostnikov«. Zbornica kliničnih psihologov Slovenije je že konec oktobra pristojne opozorila, da bodo nekateri posledice ukrepov lahko čutili še leta in da naj bodo »spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije ter izrazita ranljivost otrok in mladostnikov v teh okoliščinah upoštevani tudi v algoritmih odločanja o načinih obvladovanja epidemije. Preprečevanje nepredstavljivih posledic večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja v življenjih otrok in mladostnikov mora biti ena od prioritet.« Tri mesece pozneje se otroci še vedno šolajo na daljavo.

Za odprtje

K čimprejšnjemu odprtju šol so pozvale tudi slovenske nevladne organizacije, združene v Evropski mreži za boj proti revščini, saj se stiske najšibkejših še povečujejo. Na facebooku so se povezali psihologi, psihoterapevti, socialni delavci, delovni terapevti, specialni pedagogi … in vsi, ki so strokovno povezani z mladimi.



Psihologinja Katja Košir je v svojem nagovoru opozorila, da so nekateri otroci že tako obupani, da ne želijo več živeti: »Rekli ste jim, naj potrpijo. Po dveh mesecih in pol ni bolje. Vrnitev vseh otrok in mladostnikov v šolo mora biti prioritetni cilj pri sproščanju ukrepov. Prav je, da z ukrepi ščitimo ranljive skupine. A ranljiva skupina je tudi del otrok in mladostnikov. Če bodo šole ostale zaprte, bo ta delež vse večji. Otroci in mladostniki so svoj dolg v tej zgodbi že odplačali.«