Sprejemajo samo otroke, ki si hočejo vzeti življenje

Slovenija ima 56 postelj za hospitalizacijo otrok in mladostnikov v psihiatrični stiski, in prav vse so polne. Izvajajo samo urgentne preglede. To se ni zgodilo še nikoli.

V zadnjem času sprejemajo samo otroke in mladostnike, ki si hočejo vzeti življenje. Teh je vse več. V UKC Maribor, kjer sprejemajo predvsem mlade s Štajerskega in iz Prekmurja, so jih prejšnji mesec v urgentni ambulanti pregledali 246. To je 83 odstotkov več kot marca leta 2020, ko so jih pregledali 134.

V UKC Maribor je deset postelj, namenjenih otrokom v duševni stiski.



»Naše zmogljivosti so zapolnjene, v čakalni vrsti za sprejem pa v Mariboru čaka šest najstnikov, eden v Murski Soboti in eden Novem mestu,« je razmere opisala dr. Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja v UKC Maribor in predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije.

Zaradi vsakega, za katerega ni prostora v bolnišnici, so psihiatri v veliki stiski, saj ne vedo, ali bo naslednje jutro še živ.



»Že pred epidemijo je bilo opazno povečanje duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih, epidemija jih je še dodatno povzročila, negotovost, povezana s poukom, jim jemlje oporno točko. Ko so se po nekaj mesecih vrnili v šole, so učitelji nenadoma začeli na polno preverjati znanje, kar je nekaterim povzročilo strahotne stiske,« pripoveduje sogovornica.

Tudi v Ljubljani opažajo pedopsihiatri podobno.

»Naši mladi pacienti – osnovnošolci in srednješolci – povedo, da je ob vrnitvi v šolo pritisk velik, strah jih je, da se jim bo znižal učni uspeh,« je povedala dr. Maja Drobnič Radobuljac, vodja intenzivnega oddelka za otroke in mladostnike na Psihiatrični kliniki Ljubljana.



Otroci in mladostniki so v normalnih razmerah v bolnišnicah povprečno 21 dni, zdaj pa jih odpuščajo prej, nekaterim niti ambulantne obravnave po odpustu ne morejo zagotoviti, saj pedopsihiatrov in kliničnih psihologov ni dovolj.
 

Negotovost v šoli in doma

Psihiatrinji povesta, da otroci in mladostniki potrebujejo stabilno okolje, to jim daje gotovost in osnovne usmeritve za življenje, v času epidemije pa so povsod izpostavljeni negotovosti. Najpomembnejše so stabilne razmere doma, a marsikatera družina je odpovedala.

»Otroci pripovedujejo, da se starši doma tako prepirajo in pretepajo, da je treba poklicati policijo. Nekatere smo čez velikonočne praznike vrnili domov, a so se zaradi nemogočih razmer predčasno vrnili v bolnišnico. Več je samomorilnih misli, poskusov samomora, odvisnosti od računalniških iger in motenj hranjenja,« je povedala dr. Gregorič Kumperščak.

Stabilno okolje bi jim lahko zagotovila vsaj šola, a je tudi ta organizirana iz dneva v dan.

»Ne razumem ravnateljev in učiteljev, da ne podpirajo samotestiranja otrok na covid-19. Noben hud poseg ni, če si otrok sam povrta s testno paličico po nosu. Kako lahko to primerjajo s škodo, ki jo povzročijo meseci in meseci brez pouka v živo? Pedagoški delavci so se ves čas zavzemali za vzpostavitev pouka, zdaj ko bi pouk omogočilo samotestiranje, pa so proti. Ljudje so proti vsemu, in to otroke še dodatno destabilizira,« je ogorčena predsednica združenja otroških psihiatrov.

Obe sogovornici svetujeta učiteljem, naj otrok ne obremenjujejo preveč, kakšno manj pomembno vsebino naj izpustijo, vsak teden naj bosta največ dve preverjanji znanja.
 

Trije nujni predlogi ministrstvu

Združenje je včeraj poslalo na ministrstvo za zdravje tri nujne predloge za blažitev stanja: prehodno je treba povečati število postelj za otroke in mladostnike v psihični stiski, čim prej je treba vzpostaviti vseh 25 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov po državi – zdaj jih je deset.

Na polno bi se morali v pomoč razrvanim družinam vključiti tudi centri za socialno delo.

Razpisati je treba več specializacij za pedopsihiatrijo in klinično psihologijo. Slovenija ima le 41 specialistov in 32 specializantov otroške in mladostniške psihiatrije.

»Vsako leto bi bilo treba razpisati dodatnih 20teh specializacij za zdravnike in deset za klinične psihologe,« poziva dr. Hojka Gregorič Kumperščak.