Strinjanje le pri pozivih k udeležbi

Prvi dan predčasnega glasovanja o treh zakonodajnih referendumih je svoj glas oddalo malo manj kot 0,9 odstotka volilnih upravičencev. Tako pobudniki ljudskega izrekanja kot zagovorniki uveljavitve oporekanih zakonov prebivalce pozivajo, naj se referendumov udeležijo in izrazijo svojo voljo, kampanja pa se zaključuje v zelo podobnem duhu, kot je ves čas potekala. Zadnje dni so se na družbenih omrežjih pojavile zmanipulirane objave, ki zagovornike prikazujejo kot nasprotnike.

Po podatkih Državne volilne komisije sta se natančno 15.202 volivca udeležila prvega dne predčasnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vladi, ki je tudi edini, za katerega okrajne volilne komisije za zdaj sporočajo udeležbo. To je precej manj kot na prvi dan pri referendumu o vodah, ko je glas oddalo 1,45 odstotka upravičencev, ter kot na minulih lokalnih in predsedniških volitvah.

Predstavniki civilne družbe, od institutov, združenj, društev, sindikatov, skupnosti po različnih kanalih nagovarjajo svojo ciljno publiko, kako naj se opredeli, predvsem do zakonov o RTV, o katerem poteka najširša in najbolj razgreta razprava, z največ akterji, in o dolgotrajni oskrbi, ki se v vsakdanjem življenju dotika največ prebivalcev, v politiki pa imajo bolj izdelana stališča tudi do zakona o vladi.

Nedopustna kraja identitete

Zagovornike uveljavitve zakonov je zadnje dni posebej zmotila zloraba objav, fotografij in logotipov strank Gibanje Svoboda, SD in Levice ter sodelujočih v kampanji Inštituta 8. marec, ki se ponarejeni pojavljajo zlasti na družbenih omrežjih in zavajajo volivce. »Da nam gre dobro in da nam je s kampanjo 3xZA uspelo nagovoriti volilno telo, pričajo tudi kraje identitete. Nekateri so z našimi logotipi želeli trikrat »za« spremeniti v trikrat »proti«. To pri Slovenkah in Slovencih ne gre, je pa to nedopustna, nesprejemljiva praksa in s tem se bodo po zmagovitih referendumih ukvarjali pristojni organi,« je vodja poslanske skupine SDS Borut Sajovic napovedal vložitev kazenske ovadbe.

Poslanci vseh treh koalicijskih strank so včeraj kolektivno stopili pred novinarje v podporo vsem trem zakonom, ki jih je sprejela njihova vlada. »Z množično udeležbo pokažimo, da si želimo drugačno Slovenijo, drugačno politično prakso,« je dodal Sajovic. Po njegovih besedah so rešitve, ki bi jih potrdili s trikrat »za«, dobre za državo. »Sprejeli smo tri dobre zakone, ki nam bodo dali dobre filme, nadaljevanke, šport. Smo za odgovorno dolgotrajno oskrbo in smo za to, da se podnebnih sprememb, solidarnosti v družbi, znanosti, izobraževanja, razvoja lotimo tako, kot si Slovenija za napredovanje zasluži,« je utemeljil prvi poslanec Gibanja Svoboda.

»Volivci so pred pol leta jasno povedali, kakšne politike si ne želijo več in kakšno si. Vsi vidimo, kaj se dogaja na RTVS in verjetno si velika večina državljanov tega ne želi. V nedeljo imajo priložnost, da to prakso prekinemo,« je dodal vodja poslancev SD Jani Prednik. »Referendumi, kot edina neposredna oblika odločanja državljank in državljanov, so praznik demokracije, tako kot volitve. Ljudje se njihovega pomena zavedajo, ne glede na to, da so bili ti referendumi sklicani v prvi vrsti ali predvsem v škodo ljudi, ker se blokira ureditev postopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe, javne in neodvisne RTV ter takšne organizacije vlade, ki bo omogočila, da se bo še intenzivneje ukvarjala z vprašanji, kot so javna stanovanjska politika, skrb za okolje, zeleni prehod,« je dejal Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levice.

Obtožbe z druge strani

»Vlada nima argumentov za nobenega od treh zakonov. Ob pomanjkanju argumentov pa se predvsem v zadnjih dneh pojavljajo številne laži in manipulacije,« so svoje stališče predstavili v SDS. Poslanec Zvonko Černač je prepričan, da so vsi trije zakoni, o usodi katerih bodo na njihovo pobudo volivci odločali v nedeljo, škodljivi tako za ljudi kot za državo in jih je zato treba zavrniti. Vztraja, da bodo posamezniki, ki zaradi starosti ali invalidnosti potrebujejo pomoč drugih, z zakonom, ki ga je sprejela njihova vlada, deležni precej višje ravni pravic, kot so je zdaj. Zagotovil je, da so pravice imela podlago tudi v financah, in zavrnil domneve, da bi jih kdo lahko celo izgubil.

Alenka Jeraj je o zakonu o RTV dejala, da ne drži, da bo nova ureditev zavoda apolitična in da bo večjo moč dobila civilna družba, kritična je do določil, ki izključujejo gledalce in predlagateljstvo dodeljujejo nekaterim, ki jih izvoli politika, kar vidi kot obvod. Posebno sporen se ji zdi nujni postopek, po katerem je bil zakon sprejet, saj ne gre za izredne razmere, o tako pomembnih vprašanjih pa bi, po njenem mnenju, morala potekati širša družbena razprava.

Pri zakonu o vladi pa je Branko Grims novi vladi očital, da v težkih razmerah zapravlja za širjenje birokratskega aparata. S povečevanjem na 20 ministrstev »ni vitka, ampak se mastno redi in postaja rekorderka v EU«. SDS ljudi nagovarja, naj bodo proti, ker vlada »jemlje pravice« ter »siromaši Slovenijo in ljudi«.

Predčasno je mogoće glasovati do četrtka. Državna volilna komisija bo izid glasovanja v nedeljo objavljala za vsak referendum posebej. Zakon bo potrjen, če bo večina udeležencev obkrožila »za«, za zavrnitev pa morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je večina vseh, ki so prišli na volišča, proti ter da ti predstavljajo najmanj petino volilnega telesa, torej, da jih je 338.869.