Kako vitko vlado bo imel Robert Golob

Golobova koalicija je konec junija sprejela spremembe zakona o vladi. Z njimi bi vladajoči uvedli tri nova ministrstva: za solidarno prihodnost, visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo. Zdaj je ministrstev 17, po novem bi jih bilo 20. Nekaterim, na primer gospodarskemu ministrstvu, ki naj bi bilo pristojno še za šport, se obetajo preimenovanje in spremembe pristojnosti.

Kako se glasi referendumsko vprašanje?

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel državni zbor na seji 22. junija 2022?

Koliko podpisov je SDS zbrala za referendum o zakonu o vladi?

Za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi je podpis oddalo 52.280 volivcev.

Zakaj naj bi bile spremembe v organizaciji in številu ministrstev sploh potrebne?

Sprememba organizacijske strukture, pojasnjujejo v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, bi omogočila hitro in učinkovito odzivanje na prioritetnih področjih (zeleni prehod, socialna politika, mladim prijazna stanovanjska politika ...). Novi zakon ne ustvarja novih delovnih področij, pomeni zgolj njihovo reorganizacijo. Delo bi lahko potekalo hitreje in učinkoviteje. Manjše število ministrstev po mnenju koalicije ne pomeni avtomatično boljše operativnosti vlade. Večje število ministrstev naj bi pomenilo, da bodo ta bolj vitka po obsegu in vsebinah, a zato bolj operativna in odzivna.

Bi davkoplačevalce vlada z več ministrstvi torej stala več?

Pri Golobu trdijo, da bi nova ministrstva delala znotraj že obstoječih finančnih okvirov. Dodatno zaposlovanje ni v načrtu, pač pa naj bi bili zaposleni na nova ministrstva prerazporejeni z obstoječih. Prenos kadrov bi potekal glede na razmejitev pristojnosti, predvideni novi ministri pa so že zdaj zaposleni kot državni sekretarji.
Ministrstvo za javno upravo, ki je centralizirani upravljavec prostorov organov državne uprave, bo za umestitev novonastalih ministrstev iskalo oziroma išče najbolj gospodarne rešitve.

S katerimi argumenti predlagateljica referenduma, stranka SDS, utemeljuje svoje nasprotovanje?

Smiselno bi bilo krčenje števila ministrstev, ne pa povečevanje. Zakon o vladi nepremišljeno povečuje število ministrstev s 17 na 20, kar pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce. Novela zakona dokazuje, da so za vlado Roberta Goloba prioriteta funkcionarski stolčki, saj želijo z večjim številom ministrstev zagotoviti službe neizvoljenim politikom iz LMŠ in SAB, ki nista prestopili parlamentarnega praga, sta se pa vmes utopili v Gibanju Svoboda.

Število ministrstev se povečuje ter umetno deli, združuje in prenaša posamezna področja, za katera so ministrstva pristojna. Smiselnih zaokrožitev področij po spremembi zakona ni. Edina smiselna je združitev kohezijske politike in regionalnega razvoja, ki pa ostaja na pol poti, saj lokalno samoupravo pušča na drugem ministrstvu, načrt za okrevanje pa na tretjem. Smiselni bi bili združitev vseh področij in hkratna ukinitev ministrstva za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij postaja vsebinsko prazno in nepotrebno.

Kako velike so bile doslej ministrske ekipe?

Vladne ekipe so bile različne. V mandatu 2004–2008 (čas prve vlade Janeza Janše, op. p.) je imela vlada 12 ministrstev.

Najbolj vitka in najbolj operativna je bila deseta slovenska vlada, ki jo je prav tako vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu. Državo lahko torej vodi skoraj polovico manjša ekipa, kot jo želi Golobova ekipa.

Kako je s številom ministrstev v drugih državah?

S takim zakonom o vladi, kot ga je predlagala Golobova vlada, bi bila Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev evropska rekorderka – v Švici z osmimi milijoni prebivalcev imajo sedem ministrstev, Švedska in Madžarska jih imata 11, Avstrija in Bolgarija 12, Nizozemska, Grčija, Finska in Belgija pa 13. Gre za države z nekaj milijoni prebivalcev, med šestimi in desetimi milijoni, kar je trikrat ali štirikrat več, kot jih ima Slovenija. Slovenija ne potrebuje še dodatne birokracije in novih nepotrebnih milijonskih stroškov. Država ne potrebuje ministrstva za solidarno prihodnost.

Kaj je povzročilo nekaj zmede pri volivkah in volivcih?

Luka Mesec, ki naj bi prevzel vodenje novoustanovljenega ministrstva za solidarno prihodnost, je septembra izjavil, da tega novega ministrstva ne bo ter da se je o tem dogovoril s predsednikom vlade. Robert Golob se je na to izjavo odzval, da novo ministrstvo vsekakor bo. Zdaj Mesec pravi,  da podpirajo zakon o vladi, ki prenaša na ministrstvo za delo tudi pristojnost stanovanj. Če bo zakon na referendum potrjen, bo moral biti tudi izvršen, kako pa bo potem organizirana vlada, pojasnjujejo v Levici, je še odprto. Očitno pa ga ne bo vodil Mesec, ki naj bi ostal minister za delo, čeprav je bilo ob oblikovanju sedanje koalicije dogovorjeno, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost vodil prav on. 

Kaj kažejo ankete?

Od referendumskega trojčka bo najtežje doseči podporo zakonu o vladi. Le dobrih sedem odstotkov vprašanih v anketi agencije Valicon za RTV Slovenija meni, da je zakon o vladi pomemben.