Skrbi, kako bodo starejši deležni storitev, ki jih potrebujejo

»Smo za novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ker verjamemo, da si vsi državljani zaslužijo boljši zakon, ki bo vsem zagotovil boljše in dostopnejše storitve,« je Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), strnila stališče desetih organizacij, ki volivce pozivajo, naj na prihajajočem referendumu obkrožijo »za«.

Podpisniki, to so tudi Srebrna nit – združenje za dostojno starost, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Socialna zbornica Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije, poskušajo odgovoriti na trditve pobudnikov referenduma, ki po njihovem mnenju niso točne. »Novela zakona nikakor ne ukinja dolgotrajne oskrbe, temveč prinaša zgolj zamik izvajanja zakona v instituciji in za oskrbovalce družinskega člana,« pravijo podporniki novele, ki so prepričani, da bi uveljavitev prvotnega zakona Janševe vlade pomenila velikanski korak nazaj na ravni storitev za starejše.

Zavajajoče obljube

Zavajajoče se jim zdi, da druga stran trdi, da bodo stanovalci v domovih plačevali manj, če začne veljati zakon. »Tovrstne obljube so povsem neutemeljene,« opozarja Valerija Lekić Poljšak. Na podlagi podatkov SSZS ocenjujejo, da bi bil strošek ob sedanjem zakonu za stanovalce višji za 200 do 300 evrov na mesec, izračunov snovalcev zakona pa niso dobili.

»Zakonska ureditev bi morala zagotoviti boljšo kakovost oskrbe starejših. Pravilniki pa znižujejo obseg pravic in kakovost storitev v primerjavi s sedanjim stanjem,« je prepričana Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti. Za enak obseg storitev, kot ga imajo zdaj, bi mnogi morali doplačevati.

Po besedah Denisa Sahernika, sekretarja SSZS, zagovorniki zakona pri tem, ko napovedujejo, da bodo stanovalci domov plačevali manj, ne povedo, da bodo hkrati izgubili dodatek za pomoč in postrežbo, zato bodo na koncu na slabšem. »Hvalijo se, da bodo uporabniki z najzahtevnejšimi zdravstvenimi potrebami, v peti kategoriji oskrbe, dobili za 1870 evrov storitev. Dejansko pa bo stanovalec v tej kategoriji maksimalno deležen 3,6 ure na dan neposredne pomoči. Z vso svojo strokovno avtoriteto trdim, da v sedanjem sistemu stanovalci dobijo več. Zato kot skupnost ne privolimo v sprejetje zakona in pravilnikov, ki znižujejo standard kakovosti v domovih,« je odločen Sahernik.

Podpisniki poziva izražajo bojazen, da je v ocenjevalnem orodju vstopni prag postavljen tako visoko, da ga od 30 do 40 odstotkov tistih, ki so zdaj v domovih za starejše ali so deležni pomoči na domu, ne bodo dosegli in ne bo upravičenih do storitev dolgotrajne oskrbe. Sredstva zanjo, od 340 do 1870 evrov na posameznika, odvisno od kategorije potrebne pomoči, bi bila zagotovljena iz dodatka za pomoč in postrežbo, deleža obveznega zdravstvenega zavarovanja in virov države, za katere pa izvajalci ne vedo, koliko znašajo. »Sedanji zakon nikakor ni zrel za prenos v prakso,« je sklenila Breda Božnik, predsednica Socialne zbornice Slovenije.