Šole in vrtci bi več lokalne hrane, a ponudbe je malo, cene pa visoke

Za zdrav razvoj otrok in mladostnikov je pomembna tudi kakovostna prehrana. Ta je v vrtcih in šolah večinoma dobra, si pa pristojni prizadevajo, da bi otroci na krožnike dobili čim več lokalno in ekološko pridelane hrane. Čeprav pristojne službe in ministrstva svetujejo pridelovalcem na eni strani in šolam na drugi, se še zatika. Kot ugotavlja poročilo NIJZ, se okoliški pridelovalci ne prijavljajo na razpise, visoke cene ekoloških živil pa omejujejo izbor za jedilnike. Še težje je tistim šolam, ki so bolj oddaljene.

Uredba o zelenem naročanju določa, da morajo naročniki pri javnem naročanju upoštevati delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti. Še dobro leto dni, do 31. decembra 2023, morajo vrtci in šole naročiti najmanj 12 odstotkov ekoloških živil, od 1. januarja 2024 pa mora ta delež v celotni predvideni količini živil znašati 15 odstotkov.

Že zdaj mora biti 20 odstotkov živil iz tako imenovanih shem kakovosti. Kot razlagajo na ministrstvu za kmetijstvo, ne gre le za živila lokalne pridelave, ampak za živila, ki so opredeljena kot izbrana kakovost, ekološki, integrirani, višja kakovost, zajamčena tradicionalna posebnost, zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba.

Prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih strokovno spremlja NIJZ, ki pri tem beleži tudi uspešnost šol pri vključevanju lokalno pridelane in predelane hrane ter uspešnost glede vključevanja ekoloških živil.

Kot so za Delo odgovorili Matej Gregorič, Neža Fras in Vida Fajdiga Turk iz NIJZ, iz zadnjega poročila o strokovnem spremljanju iz leta 2019, vključenih je bilo 78 vzgojno-izobraževalnih zavodov, izhaja, da je večini zavodov »po svojih ocenah uspelo nabaviti za okoli deset odstotkov ekoloških živil in med 70 in 80 odstotki sadja in zelenjave iz lokalne pridelave glede na celotno naročilo. Maksimalen količinski delež sadja in zelenjave iz lokalne pridelave je znašal med 70 in 90 odstotki, medtem ko je maksimalen količinski delež ekoloških živil znašal med 20 in 40 odstotki.«

V petek je Dan jabolk, namenjen ozaveščanju o pomenu uživanja svežih jabolk in njihovi domači pridelavi. Ob tej priložnosti bodo na šestih lokacijah po Sloveniji ponudili kar šest ton jabolk. FOTO: Blaž Samec

Premalo ponudnikov

Kot ugotavljajo strokovnjaki iz NIJZ, so zavodi poročali, da so jim lokalno pridelano sadje in zelenjavo v 89-ih odstotkih dostavili kmetje ali zasebniki, zadruge v 48 odstotkih, trgovski sistemi v 22 odstotkih. Pri tem je zelo dobrodošla novost pri javnem naročanju živil, za katere se zakon o javnem naročanju ne uporablja, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu EU. Kot pojasnjujejo na zavodu za šolstvo, ta znesek letos znaša 214.000 evrov na letni ravni. Kljub temu pa morajo še vedno upoštevati deleže ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, dodajajo na kmetijskem ministrstvu.

Tu se pojavljajo težave. Kot ugotavljajo na NIJZ, so vrtci in šole največkrat navajali, da se za manj lokalno pridelanih živil odločajo zaradi »premajhnega števila lokalnih ponudnikov, previsoke cene, slabe ponudbe živil, premajhne količine živil glede na potrebe posameznih zavodov, majhnost zavodov, javnega razpisa brez odprtih sklopov in težav z dostavo oziroma transportom živil«.

Podobno ugotavlja tudi ravnatelj šentjurske OŠ Hruševec Robert Gajšek: »Idealna rešitev bi bile zadruge, da bi kmetje skupaj nastopali. Zdaj nas pokliče kakšen kmet, da ima veliko krompirja, če bi ga mi vzeli. Ampak ne moremo jedilnikov prilagajati, ker on v nekem trenutku neko živilo ima, hkrati pa ga ne more zagotoviti za celo leto. S tistimi, ki imajo dovolj veliko ponudbo, se dogovorimo. Tako denimo kupujemo mleko in mlečne izdelke od lokalnih pridelovalcev, za te jogurte otroci pravijo, da so najboljši, kar jih je. Lokalno je prav tako meso, čeprav je lahko malce dražje. Potem imamo še bio in eko živila, ampak denimo taka jabolka otrokom ne gredo. Se pritožujejo, da niso lepa.«

Kuharji čarovniki

Da bi spodbujali otroke in mladostnike k zdravi prehrani, ministrstvo za izobraževanje z večino osnovnih šol aktivno sodeluje v tako imenovani Šolski shemi. Gre za ukrep evropske kmetijske politike, ki učencem zagotavlja brezplačno sadje in zelenjavo ter spodbuja zdrave prehranske navade, pojasnjujejo na ministrstvu: »Že leta 2017 je bila sprejeta strategija za izvajanje šolske sheme v Sloveniji za šestletno obdobje. Cilji so povečanje uživanja zelenjave, sadja in mleka ter mlečnih izdelkov, povečanje porabe lokalnega sadja in zelenjave v šolah ter ozaveščenost otrok o kmetijstvu in prehrani.«

NIJZ je v evalvaciji Šolske sheme ugotovil, da se je pri delitvah sadja in zelenjave razdelilo 16,9 odstotkov ekološkega. Sicer pa dodajajo, da imajo šole še zlasti na področju ekološke pridelave oziroma predelave največ težav pri naročanju: »Okoliški pridelovalci in predelovalci se velikokrat ne prijavijo na razpise, saj jim problem med drugim predstavlja prezahtevna dokumentacija. Poleg tega lahko visoka cena lokalno pridelanih in/ali ekoloških živil omejuje izbor živil za jedilnike. Zelo oddaljeni zavodi imajo lahko še večje težave z dobavitelji, saj za dobavitelje niso zanimivi z ekonomskega vidika.«

Največ hrane na naših krožnikih je iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije

NIJZ vrtcem in šolam med drugim svetuje, da lokalna in sezonska živila naročajo ločeno od ostalih, da oblikujejo dodatna merila za doseganje višje kakovosti živil, oblikujejo dodatna merila glede hranilnih vrednosti, pomagajo pa si lahko tudi v seznam Šolske sheme ali seznam Kmetijsko gozdarske zbornice.

Vendarle pa ni pomembno le, kakšno je živilo, ki pride do kuhinje, kot je na nedavnem posvetu o šolski prehrani dejal Rok Poličnik iz NIJZ: »Lahko imate še tako kakovostno živilo, ampak če se ga ne pripravi na pravilni način, smo malo naredili za zdravje. Šolski kuhar je velik čarovnik in se mora precej znajti.«