V prvem koronskem letu smo zavrgli še več hrane kot leto prej

V Sloveniji smo lani zavrgli za skoraj dva odstotka več hrane kot leto prej. Prebivalec je zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, kar je kilogram več kot leta 2019. Še vedno največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Čas je za boljše načrtovanje nakupov in bolj trajnostno prehranjevanje.

Skupno je lani nastalo 143.570 ton odpadne hrane, je sporočil statistični urad. Pandemija novega koronavirusa je vplivala predvsem na razporeditev količin odpadne hrane po dejavnostih. V gospodinjstvih in trgovini z živili se je zavrglo več hrane kot leta 2019, v proizvodnji hrane ter gostinstvu in strežbi hrane pa manj. V gospodinjstvih je nastalo več kot polovica (52 odstotkov) vse v letu 2020 nastale odpadne hrane, kar je za sedem odstotkov več kot leta 2019, v trgovini z živili pa 11 odstotkov (ali za šest odstotkov več). Manj zavržene hrane pa je nastalo v proizvodnji hrane, sedem odstotkov (ali za deset odstotkov manj kot leta 2019), ter v gostinstvu in strežbi hrane, 30 odstotkov (ali za štiri odstotke manj).


 

Polovico odpadne hrane predelale bioplinarne 
 

Največ odpadne hrane, skoraj 47 odstotkov, se je predelalo v bioplinarnah, tretjina v kompostarnah, skoraj petina pa je je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Preostanek (dva odstotka celotne količine) je bil obdelan po drugih načinih obdelave: sežigu, ponovnem rafiniranju olja in drugih postopkih biološke predelave. Količina kompostirane odpadne hrane se je lani povečala za skoraj 17 odstotkov v primerjavi z letom 2019.

V smeti tretjina proizvedene hrane 

 

Organizacija Združenih Narodov (OZN) je razglasila 29. september za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki smo ga lani prvič obeležili tudi v Sloveniji. Odpadna hrana ostaja kljub mednarodnim in lokalnim prizadevanjem eden največjih globalnih izzivov, ki ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Pridelava in proizvodnja živil izrabljata dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva.

Poleg vpliva na okolje ima odpadna hrana tudi etične, družbene in finančne posledice. Na globalni ravni zavržemo več kot tretjino (33 odstotkov) proizvedene hrane. V EU se letno zavrže 89 milijonov ton živil. Na drugi strani po podatkih OZN v ekonomsko šibkejših delih sveta zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 milijona otrok, mlajših od pet let.


 

Slovenska strategija za manj izgub še letos

Zmanjšanje količin odpadne hrane je pomemben sestavni del svežnja Evropske unije o krožnem gospodarstvu, ki se ukvarja s preprečevanjem odpadkov in ohranjanjem virov. Strategija Od kmetije do vilic za bolj trajnostno verigo preskrbe s hrano, ki je ključni dokument Evropskega zelenega dogovora, predvideva prepolovitev količin zavržene hrane na prebivalca na ravni gospodinjstev in trgovine ter zmanjšanje izgub hrane na ravni proizvodnje in dobavnih verig do leta 2030.

V Sloveniji je področje odpadne hrane opredeljeno v resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021, pripravlja pa se tudi Strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki bo prispevala k prepolovitvi odpadne hrane do leta 2030. Govori o preprečevanju nastajanja izgub in odpadne hrane, zmanjševanju teh s prerazporejanjem in doniranjem in uporabo hrane za krmo ter o ravnanju z odpadno hrano. Vključuje vse člene verige preskrbe s hrano. Sprejeta bo še letos, sledil ji bo večleten akcijski načrt.


 

Škofja Loka pilotna občina za zmanjševanje zavržkov 

 
Kakšne pobude za zmanjševanje odpadne hrane nastajajo v Sloveniji? Podjetje Bureau Veritas je razvilo privatni standard oziroma certifikacijsko oznako We respect food, ki potrjuje, da ponudnik živil posluje po sistemu obvladovanja odpadne hrane. Standard organizacije spodbuja, da v svoje poslovanje vpeljejo sistem, ki jim bo omogočal opredeliti točke, kjer nastane največ odpadne hrane, in poiščejo ukrepe za zmanjševanje odpadne hrane. Opredeljuje hierarhijo prednostnih nalog, ki jih mora organizacija izvesti za obvladovanje odpadne hrane in jo tudi zavezuje k opredelitvi količinskih ciljev.
 
V društvu Ekologi brez meja, ki že desetletje raziskuje in deluje na področju zavržene hrane, so v sodelovanju z Lidlom začeli pilotni projekt Hrana svoje mesto najde. Izbrali so občino Škofja Loka, eno od občin iz mreže Zero Waste Slovenija, s katero bodo iskali možnosti za zmanjšanje zavržkov na treh področjih: v javnem sektorju, pri podjetjih in v gospodinjstvih. V projektu bodo oblikovali model sodelovanja z lokalno skupnostjo na področju ravnanja in zmanjšanja zavržene hrane in ga nato ponudili v izvajanje ostalim občinam.
 
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so že lani z Ekologi brez meja pripravili nasvete, kako zmanjšati zavržke hrane v lastnem domu. Prvi korak je načrtovanje, s katerim preprečimo, da do viškov sploh pride. Na spletni strani veskajjes.si so zbrali recepte za porabo hrane, ki je ostala. Pozivajo tudi k bolj trajnostnemu prehranjevanju. »Ali februarja res potrebujemo jagode? Avokado iz Peruja? Dva do tri mesne obroke na dan? Čas je za korenite spremembe nakupovalnih navad, tudi za opustitev nekaterih živil.«