Največ hrane na naših krožnikih je iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije

Podnebne spremembe, krize, kot je bila covidna, in vojne, kakršna divja v evropski žitarici Ukrajini, vplivajo tudi na pridelavo in na cene hrane, ki postaja vse dražja. Slovenija je neto uvoznica hrane, saj z domačo pridelavo ne pokrije vseh potreb, hkrati pa naša živilskopredelovalna industrija izvozi že več kot tretjino proizvodnje. Nas mora zaradi tega skrbeti?

Na kmetijskem ministrstvu zagotavljajo, da nam »enotnost evropskega trga zagotavlja nemoteno preskrbo tudi s tistimi prehrambnimi proizvodi, ki jih v Sloveniji ne pridelamo dovolj«. Največ hrane na naših krožnikih je iz Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Podatki za prvih sedem mesecev in primerjava z istim obdobjem lani sicer kažejo, da je Slovenija iz Hrvaške in vzhodnih držav letos skupaj uvozila skoraj za 200.000 ton agroživilskih proizvodov več ali le nekaj manj kot 875.500 ton. Največ, dobrih 450.000 ton ali skoraj dvakrat več kot lani, smo uvozili pijač, alkoholnih tekočin in kisa, na drugem mestu je z dobrimi 160.000 tonami uvoz žita. Stopnja samooskrbe z žiti je bila lani po podatkih statističnega urada 85-odstotna. Samooskrbni in tudi izvozno naravnani smo le pri kravjem mleku, govejem in perutninskem mesu. Pomembno je torej – tako kmetijsko ministrstvo -, da zagotavljamo stabilno oskrbo ob čim višji samooskrbi, zlasti zaradi nepredvidljivih okoliščin.

Kaj pa cene hrane?

Statistični urad je ob svetovnem dnevu hrane sporočil, da so slovenska gospodinjstva lani za hrano namenila več kot desetino, natančneje dobrih 14 odstotkov izdatkov. Od lanske jeseni so cene prehrambnih izdelkov v povprečju poskočile za 15 odstotkov, največ, za tretjino so se podražili olja in maščobe, skoraj za petino mleko, sir in jajca, kruh ter izdelki iz žit pa za 17 odstotkov … Kljub temu je v odpadkih lani končalo 68 kilogramov hrane na prebivalca, več kot pol so je zavrgla gospodinjstva, tretjino gostinstvo in strežba, dobro desetino trgovine z živili in sedem odstotkov proizvodnja hrane.

Samooskrba: rastrlinski pridelki. INFOGRAFIKA: Delo

Kot družba se moramo zavedati, da v Sloveniji zavržemo skoraj 144.000 ton hrane, od katere je kar 40 odstotkov še vedno užitne, pravijo na kmetijskem ministrstvu in opozarjajo na tisti del pridelane hrane, ki »zaradi različnih vzrokov, kot denimo, ker ni pogodb, ali zaradi nizke odkupne cene oziroma v naravnih ujmah poškodovanega pridelka …, ostane na poljih, sadovnjakih in ne pride v verigo preskrbe s hrano«.

Nujno je spremeniti odnos do hrane

Strategija Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki so jo pripravili na kmetijskem ministrstvu, ima za cilj manj izgub hrane in manj odpadne hrane v preskrbni verigi. Verjamejo namreč, da bi učinkovita oziroma trajnostna pridelava in poraba hrane lahko prispevali tudi k boljši samopreskrbi s hrano.

Slovenci in hrana. INFOGRAFIKA: Delo

Ko bomo potrošniki v celoti razumeli, kako pomembno je kupovati lokalne proizvode, se bo povečala tudi proizvodnja le-teh in posledično tudi naša samooskrba, menijo na ministrstvu, medtem ko se bodo cene znižale, saj Slovenija ne bo več potrebovala toliko tujih proizvodov, ki nam jih tujci zaradi našega povpraševanja ponujajo po višjih cenah: »Trg je največji regulator cen. Torej povpraševanje po lokalnih proizvodih aktivira celotno verigo, od trgovca, predelovalca, posrednika do pridelovalca, ki bo pridelal več in svoje proizvode prodal po primerni ceni, ter imel zagotovljen stalen odkup.« Večja domača oskrba pa hkrati pomeni tudi večjo prehransko varnost, boljšo kakovost proizvodov, kar posledično vpliva na zdravje potrošnikov, bolj zdravo okolje, večjo pestrost ponudbe in tako zaželeno gospodarsko rast ...

Samooskrba je pri Slovencih po podatkih ministrstva praviloma višja in bolj stabilna pri živinorejski proizvodnji. FOTO: Jure Eržen 

V EU nismo izjema

Tako kot večina držav EU tudi Slovenija v celoti ne more biti samooskrbna. To nam onemogočajo naravne danosti. Lahko pa naredimo korak naprej z izboljšanim tehnološkim razvojem, znanjem, inovacijami, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Nekaterih proizvodov v nobenem primeru ne moremo pridelovati in smo jih zato prisiljeni uvažati, kot denimo banane in agrume. Ministrstvo opozarja na določene poskuse tudi na tem področju, pri katerih pa nastopi »vprašanje ekonomike« … »In prav temu služita skupni evropski trg oziroma uvoz iz nekaterih tretjih držav, kjer lahko dokupimo deficitarne proizvode, pridelujemo pa tisto, kar nam narava dopušča, in to na obdelovalni zemlji oziroma kmetijskih zemljiščih, ki jih imamo na voljo,« navaja ministrstvo. Za kmetijstvo primernih zemljišč je pri nas okrog tretjina, saj gozdovi pokrivajo večino slovenskega ozemlja.

Najbolj samooskrbna je živinoreja

Samooskrba je pri Slovencih po podatkih ministrstva praviloma višja in bolj stabilna pri živinorejski proizvodnji, z izjemo prašičereje, medtem ko lahko rastlinska precej niha zaradi letine, naravnih ujm od toče, suše do pozebe, geografskih značilnosti, majhnih in razdrobljenih kmetij ter slabega poslovnega in proizvodnega povezovanja za uspešen skupen nastop na trgu.

Proizvodni sektorji na domačem trgu, kjer ministrstvo ugotavlja pomanjkanje, in so v pretežni meri odvisni od uvoza, čeprav imamo zanje dovolj resursov za »višji nivo«, so pri nas, denimo, zelenjava, določene vrste sadja – jabolk imamo dovolj -, krompir in prašičje meso.

Samooskrba: živalski proizvodi. INFOGRAFIKA: Delo

Stopnje samooskrbe so bile leta 2021 višje kot v letu prej pri mesu, mleku in jajcih, znižale pa so se pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu. Domača proizvodnja presega domačo porabo pri mleku, mesu govedi in perutninskem mesu. Že drugo leto zapored je bila samooskrba več kot 100-odstotna tudi pri koruzi. Samooskrba z žiti se je znižala na 85 odstotkov, še vedno pa je bila druga najvišja doslej. Pri krompirju in zelenjavi je manjša domača pridelava prispevala k znižanju stopenj samooskrbe, prav tako je bila lani ob izrazito manjši domači pridelavi nižja kot v 2020 tudi stopnja samooskrbe s sadjem. Kot poudarjajo na kmetijskem ministrstvu, je pridelava sadja »opazno pod ravnjo povprečja zadnjih petih let.« Nasprotno pa je pri prašičjem mesu že od leta 2016 opaziti trend rasti: stopnja samooskrbe se je zvišala na 43 odstotkov, medtem ko smo bili z mesom drobnice samooskrbni 94-odstotno. Samooskrba z jajci se je povečala na 97, samooskrba z medom pa se je zaradi izrazito slabega pridelka znižala na 15 odstotkov.